Na dnu Atlantika vsaj 1000 sodov z jedrskimi odpadki

V obdobju od 1950 do 1980 so različne države, vključno z evropskimi vojaškimi silami, odlagale jedrske odpadke v globine oceanov. Takrat se je to zdelo poceni, varno in učinkovito: oceani so veljali za geološko stabilne in odmaknjene od človeške dejavnosti.

A je bilo o življenju v oceanih in morebitnih vplivih na ekosistem tedaj znanega zelo malo. Šele leta 1993 je bila praksa odlaganja jedrskih odpadkov v oceane mednarodno prepovedana. Po ocenah strokovnjakov naj bi bilo samo v severovzhodnem Atlantiku vsaj 200.000 sodov z odpadki.

V raziskovalni ekipi, ki šteje 21 znanstvenikov, sodelujejo strokovnjaki iz različnih evropskih držav. Cilj odprave je ustvariti zemljevid razpršenosti sodov ter oceniti njihov vpliv na okolje.

Pri tem si pomagajo z avtonomnim podvodnim robotom Ulyx, ki je opremljen s 3D kamero in sonarjem, kar omogoča podroben pregled morskega dna in lociranje objektov v globinah. Poleg tega ekipa odvzema vzorce vode, usedlin in morskih organizmov, da bi preverila morebitno onesnaženost z radioaktivnimi snovmi.

Fizik, raziskovalec pri francoskem nacionalnem centru za znanstveno raziskovanje (CNRS) in vodja projekta Patrick Chardon je poudaril, da so bili sodi zasnovani tako, da so lahko prenašali izjemen pritisk morskih globin, ne morejo pa trajno zadrževati radioaktivnosti. Po njegovih besedah obstaja velika verjetnost, da je radioaktivnost iz sodov uhajala že dolgo časa.

"Radioaktivni material se sicer po približno 300 do 400 letih močno razgradi, vendar je vprašanje, v kolikšni meri je že zdaj vplival na ekosistem," je opozoril Chardon.

Ekološki vplivi takšnega odlaganja jedrskih odpadkov so še vedno slabo razumljeni. V času, ko je bilo odlaganje izvedeno, so bile informacije o morskih habitatih, prehranskih verigah in tokovih izjemno omejene.

Današnje raziskave poskušajo zapolniti to vrzel – ne le z namenom kartiranja preteklih napak, ampak tudi zaradi spremljanja dolgoročnih posledic na življenje v oceanih in morebitnih tveganj za ljudi.

Projekt NODSSUM (Nuclear Ocean Dump Site Survey Monitoring), ki ga koordinira CNRS, predstavlja prvi resen poskus sistematičnega pregleda tega jedrskega "pokopališča" v globokem oceanu. Končni cilj je ustvariti natančen zemljevid, oceniti stanje sodov in predlagati morebitne ukrepe za zaščito okolja.