Na domačem vrtu našel največji vikinški zaklad, kadarkoli odkrit na Danskem

Moški iz občine Rebild na severu Danske je domač vrt pripravljal za gradnjo nove terase. A tisti dan je sicer povsem vsakdanje opravilo postreglo z nečim neverjetnim. Med običajnim odstranjevanjem trave in kamenja je odkril zakopan zaklad.

"Kar bi moralo izgledati kot nekaj ur napornega vrtnarskega dela – odstranjevanja trdovratne trave, kamenja in proda za novo tlakovano teraso, se je izkazalo za največje presenečenje mojega življenja," pripoveduje najditelj, ki želi ostati anonimen.

"Po približno pol ure kopanja, je moja lopata ob nekaj zadela." Zaslišal je nenavaden, zamolkel zven. "Sprva sem mislil, da gre za staro železo, žico od ograje ali nekaj črepinj. Nato sem kopal z rokami in nenadoma iz zemlje enega za drugim začel vleči kovinske predmete." Skrbno jih je očistil in ugotovil, da je našel nakit, kovance in srebrne palice.

Zaklad je skupaj tehtal kar 18,5 kilograma, kar je skoraj trikrat več od doslej največje najdbe srebra iz vikinške dobe na danskih tleh – tako imenovanega Zaklada iz Tersleva (izvorno Terslevskat), poroča CNN. Ta je namreč tehtal 'le' okoli 6,5 kilograma in je po velikosti zdaj tako drugi največji, so ob tem sporočili iz danskega kulturnega združenja Nordjyske Museer (Muzeji Severne Jutlandije).

Najdba iz Rebilda obsega približno 700 kosov. Med najdenimi predmeti so majhno Thorovo kladivo, zapestnice, številne palice srebra in 47 kovancev – nekateri celi, drugi poškovani oziroma v fragmentih, pravijo v združenju muzejev. Od tega je bilo okoli 320 predmetov s skupno težo 6,4 kilograma še vedno v prvotni glineni posodi. Muzejski strokovnjaki domnevajo, da so jih vanjo položili v 10. stoletju. Preostale predmete so našli v zemlji okoli nje.

V času Vikingov so se srebrne palice, nakit in 'odpadno' srebro uporabljali kot plačilno sredstvo in tudi kot nekakšen depozit – hramba vrednosti, pri čemer je slednjo določala njihova teža, pojasnjujejo v Nordjyske Museer. Zaradi tega so srebro pogosto razrezali na manjše kose ali ga pretopili.

Srebrne palice, odkrite v Rebildu – in teh je bilo neobičajno veliko – so bile ob najdbi razvrščene glede na težo, prav tako deli zapestnic in delci 'odpadnega' srebra, kar nakazuje, da so bile namenoma urejene kot pomembne zaloge nečesa zelo vrednega, razlagajo v Nordjyske Museer.

"To je izjemno pomembna najdba za naše razumevanje dobe Vikingov na Danskem," pravi arheolog in vodja oddelka za kulturno dediščino pri Nordjyske Museer Torben Sarauw. "Ne le zaradi obsega, temveč tudi zato, ker ta zaklad jasno kaže, da je srebro predstavljalo bogastvo, pa tudi njegovo vlogo kot plačilnega sredstva v vikinški dobi. To je tako, kot da bi našli vikinški sef."

Na eni od srebrnih palic so dobro vidne tudi vgravirane rune – napis, ki se morda bere kot 'hutu'. Po navedbah muzeja, bi to lahko bilo ime, oznaka lastništva ali kakšna druga oblika pomembnega zaznamka.

Najdeni kovanci so arabski in anglosaksonski, kar po Sarauwejevih besedah priča o tem, kako tesno je bilo ozemlje današnje Danske v tistem času povezano z velikimi deli Evrope in dežel daleč na vzhodu. Dva anglosaksonska kovanca sta bila kovana v času kralja Edvarda Starejšega, ki je med svojo vladavino med leti 899 in 924 zavladal večjemu delu Anglije. Arabski kovanci, znani kot dirhami, so prelomljeni in imajo podobne napise kot tisti, odkriti v podobnih zakladnih najdbah srebra iz 9. stoletja.

"Srebro je bilo sicer skrito v Rebildu, a kaže na precej širši svet. Kovanci razkrivajo povezave z islamskim svetom na vzhodu in Anglijo na zahodu, ter pričajo o času Vikingov, ko so ljudje, blago in vrednosti premagovali ogromne razdalje," poudarja Sarauw.

Na območju Rebilda so doslej sicer odkrili že več velikih vikinških zakladov – vključno z znanim 'Rebildskatom' leta 1971, ki je obsegal štiri kilograme zlata in prav tako izvira iz 10. stoletja, ter zakladom iz Rolda, odkritim pred dvema mesecema, s šestimi popolnoma celimi oziroma v celoti ohranjenimi zlatimi zapestnicami.

Na mestu novo odkrite zakladne najdbe sicer ni predvidena nobena obsežnejša arheološka raziskava, gre namreč za pozidano območje. Zaklad so zdaj predložili v podrobnejši pregled in oceno Narodnemu muzeju Danske. Iz združenja Nordjyske Museer pa so sporočili, da načrtujejo njegovo vključitev v stalno razstavo (skupaj z zlatimi zapestnicami iz Rolda) v Vikinškem muzeju Fyrkat na severu Danske.