Kar 133 kardinalov, največ doslej in geografsko najbolj razpršenih, je od torka popoldne v konklavu izbiralo naslednika pokojnega papeža Frančiška.
Kardinali so za papežem najvišji predstavniki Cerkve. Imajo naziv eminenca, njihovo škrlatno oblačilo naj bi simboliziralo njihovo pripravljenost umreti za vero.
Imenuje jih papež po lastni presoji, kar je pokojni Frančišek dobro izkoristil in močno vplival na podobo kardinalskega zbora, s tem pa – morda – tudi na izbiro naslednika. Od 252 članov kardinalskega zbora jih je namreč imenoval kar 149. Med njimi je tudi 108 kardinalov elektorjev.
Papež Pavel VI. je leta 1970 omejil volilno pravico kardinalov le na tiste, ki na dan izpraznitve apostolskega sedeža še niso dopolnili 80 let. Tri leta kasneje je število kardinalov elektorjev, ki imajo pravico in dolžnost voliti papeža, omejil na največ 120.
Papež Frančišek te omejitve ni upošteval, zato je bilo kardinalov elektorjev, ki lahko sodelujejo na konklavu po njegovi smrti, rekordnih 135, dejansko jih bo novega papeža izbiralo 133.
62 kardinalov, med njimi Slovenca Franca Rodeta, je umestil prejšnji papež Benedikt XVI., 41 pa jih je še iz časa Janeza Pavla II. Najmlajši član kardinalskega zbora je 45-letni melbournski nadškof, Ukrajinec Mykola Bychok, najstarejši pa Italijan Angelo Acerbi, ki je star 99 let.
Primarna naloga kardinalov je, da po smrti ali odstopu papeža izvolijo novega. Praviloma ga izberejo iz vrst kardinalov, so bili pa v zgodovini tudi papeži, ki niso bili kardinali. Zadnji med njimi je bil Urban VI. v 14. stoletju.
Frančišek, prvi papež iz Latinske Amerike, je v 12-letnem pontifikatu precej spremenil geografsko in starostno strukturo kardinalskega zbora. Na konklavu, na katerem so ga leta 2013 izvolili, so sodelovali kardinali iz 48 držav, na tokratnega so prišli iz 71 držav.
Še vedno prevladujejo Evropejci, ki jih je med elektorji 53. 23 kardinalov, ki so lahko volili novega papeža, je iz Azije, 18 iz Afrike, 17 iz Južne Amerike in 16 iz Severne Amerike. Po štirje so iz Srednje Amerike in Oceanije.
Kardinal Rode je star 90 let in ni elektor, ima pa volilno pravico argentinski nadškof slovenskih korenin Vinko Bokalič Iglič, ki je star 72 let.
Laični in skrivni kardinali
Danes so vsi kardinali tudi škofje, v zgodovini pa so obstajali tudi kardinali, ki niso bili niti duhovniki. Bili so znani tudi kardinali laiki, ki so se lahko celo poročili. Eden zadnjih tovrstnih kardinalov je bil Teodolfo Mertel, ki je umrl leta 1899 in ni bil duhovnik, navaja Wikipedia. Šele leta 1917 je papež Benedikt XV. določil, da so kardinali lahko le duhovniki. Janez XXIII. pa je določil še, da morajo biti vsi, ki postanejo kardinali, posvečeni tudi v škofe, če to še niso bili pred imenovanjem.
Kanonsko pravo pozna tudi kardinale "in pectore" ali skrivne kardinale, katerih imen papež ob imenovanju ne objavi, ampak prihrani to za kasneje.
Tri leta čakanja na novega papeža
Najdaljši konklave je zaradi razprtij med italijanskimi in francoskimi kardinali trajal dve leti in devet mesecev, potekal je med letoma 1268 in 1271 v kraju Viterbo, na njem pa je bil izvoljen papež Gregor X. Za najkrajšega pa velja konklave iz leta 1503, na katerem je bil v le nekaj urah izvoljen papež Julij II.
Tudi zadnja dva konklava sta bila kratka, papež Benedikt XVI. je bil leta 2005 izvoljen v četrtem krogu, papež Frančišek pa leta 2013 v petem krogu glasovanja.
Logistične težave ob robu konklava
Od leta 1878 je prizorišče konklava znamenita Sikstinska kapela z Micheangelovimi poslikavami, ki letno privabi kar sedem milijonov turistov. Te dni so radovedne množice zamenjali kardinali elektorji, ki so v času izbiranja novega papeža nastanjeniv Domu svete Marte. Tu pa je Frančiškovo radodarno podeljevanje kardinalskih nazivov povzročilo logistične težave.
Sveta Marta ima le 106 apartmajev, 22 enoposteljnih sob in en večji apartma. Poleg tega je enega od apartmajev uporabljal papež Frančišek in je po njegovi smrti še vedno zaprt z rdečim trakom in voščenim pečatom, ki ga sme prelomiti le novi papež.
Nekatere od 133 kardinalov so zato nastanili v sosednji stavbi, znani kot Stara Sveta Marta, ki je z novejšo fizično povezana.
Dom Svete Marte in Sikstinska kapela sta med seboj oddaljena le nekaj sto metrov. Kardinali se med glasovanji na konklavu gibajo med obema krajema znotraj vatikanskih zidov. Oddati morajo vse elektronske naprave in mobilne telefone, prepovedani so tudi televizija in časopisi.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.