Hrvaško je v prvih šestih mesecih letošnjega leta obiskalo 7,53 milijona gostov, ki so ustvarili 29,25 milijona nočitev. To je za štiri odstotke več prihodov in nočitev kot v lanskem prvem polletju, je danes ob predstavitvi rezultatov sporočil hrvaški minister za turizem in šport Tonči Glavina.
Cestni promet se je v tem obdobju v primerjavi z lani povečal za pet odstotkov, zračni za 11 odstotkov, morski pa za štiri odstotke. Za štiri odstotke več so v turističnem sektorju izdali tudi računov, njihova vrednost pa se je povečala za 13 odstotkov na 2,99 milijarde evrov.
Glavina je danes tako kot že večkrat doslej izpostavil, da Hrvaška ni več le država za poletni oddih, ampak celoletna in trajnostna turistična destinacija.
O obisku v juliju in avgustu ni želel ugibati, prav tako pa ni odgovoril na novinarsko vprašanje, ali se je turistični sektor odzval na pozive pristojnih po preudarnosti pri cenah storitev. Poudaril je le, da se gosti vse več odločajo za rezervacije v zadnjem hipu in da se na ministrstvu trenutno osredotočajo na promocijo.
Povečanje števila gostov so na Hrvaškem v prvi polovici leta zabeležili z večine tujih trgov, pa tudi med domačimi gosti. Slednjih je bilo v prvi polovici leta dobrih 1,4 milijona, kar je za 11 odstotkov več kot v lanskem prvem polletju.
Najštevilčnejši gosti so tudi letos Nemci. Ob intenzivnih promocijskih kampanjah je njihovo število ostalo enako kot lani, in sicer približno 970.000, število nočitev pa se je povečalo za dva odstotka na 5,8 milijona, je povedal direktor Hrvaške turistične skupnosti (HTZ) Kristjan Staničić.
Največjo, in sicer več kot 13-odstotno rast so zabeležili med gosti iz ZDA ter Bosne in Hercegovine. Upad se je po drugi strani zgodil med gosti iz Južne Koreje ter med Poljaki in Čehi, medtem ko je bilo Madžarov nekaj več, a so ustvarili manj nočitev.
Slovenija je z 697.846 državljani, ki so se odločili za dopustovanje na Hrvaškem, tudi v letošnjem prvem polletju ostala na drugem mestu med državami, iz katerih na Hrvaško prihaja največ gostov. Bilo jih je za 3,3 odstotke več kot v prvi polovici lanskega leta, ustvarili pa so za 5,1 odstotka več nočitev, in sicer 2,807 milijona.
Staničić je za STA povedal, da je slovenski trg skupaj z nemškim za Hrvaško najpomembnejši izmed tujih emitivnih trgov. Število slovenskih gostov po njegovih besedah raste že vrsto let, kar pripisuje predvsem vedno večji kakovosti ponudbe in bližini trga.
Številni Slovenci obiščejo Hrvaško večkrat na leto. Mnogi med njimi raje bivajo v zasebnih nastanitvah, določen del pa tudi v kampih. Radi obiskujejo istrske in kvarnerske destinacije, v poletnih mesecih pa je nekoliko večji poudarek na Dalmaciji, vključno z otoki.
"Rekel bi, da prav dejstvo, da ima Hrvaška razpršeno turistično ponudbo, tudi na področju nastanitve, odgovarja potrebam slovenskih gostov," je še dejal prvi mož HTZ. Pri tem je posebej izpostavil navtični segment ponudbe, rekoč, da veliko gostov iz Slovenije prihaja s svojimi plovili in z njimi pluje po Jadranskem morju.
Slovenci obiskujejo tudi celinsko Hrvaško. Poleg Zagreba jih po Staničićevih besedah privlačijo različne mikroregije, med njimi Zagorje, kjer je v osredju wellness ponudba, in Medžimurje, vse bolj zanimiva pa je tudi Slavonija, s poudarkom na doživljajskem turizmu in gastronomiji.
Na Hrvaškem je v začetku leta poleg nekaterih drugih sprememb na področju stanovanjske in turistične politike začel veljati nepremičninski davek, leto prej pa tudi nov zakon o turizmu.
"Naš cilj je, da z zakonodajnimi spremembami vplivamo na upočasnitev rasti zasebne nastanitve, saj ta negativno vpliva na strukturo namestitev in ustvarja izrazito sezonskost, to pa je ena ključnih težav ne le hrvaškega, temveč celotnega mediteranskega turizma," je za STA pojasnil Staničić.
O tem, kako so dosedanje spremembe vplivale na turistične trende, bodo po koncu poletne sezone pripravili celovito analizo, po besedah Staničića pa že zaznavajo učinke, saj se rast glede na dosedanje številke upočasnjuje.
Po neuradnih podatkih so Slovenci lastniki več kot 115.000 nepremičnin na Hrvaškem. Staničić je ob tem dejal, da verjame, da bodo tudi slovenski gosti spremljali zakonodajne spremembe in skladno s tem spoštovali vse obveznosti, ki jih imajo - od prostorskega načrtovanja, davčnih vidikov do turistične takse.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.