Ob zvonovih kninskih cerkva in zvokih hrvaške himne so ob 9.43 uri na srednjeveški kninski trdnjavi izobesili velikansko hrvaško zastavo. Tako so simbolno obeležili čas, ko so hrvaški vojaki vstopili v Knin med operacijo Nevihta avgusta 1995. S tem se je začela uradna proslava enega najpomembnejših hrvaških državnih praznikov. Ta je letos potekala v znamenju 25. obletnice operacije Nevihta, s katero so hrvaške oborožene sile v prvih dneh avgusta 1995 osvobodile veliko večino državnega ozemlja, ki so ga leta 1991 zasedli srbski uporniki.
Obletnico so med drugim obeležili s 25 topovskimi salvami ter z branjem imen in priimkov 240 med operacijo umrlih in pogrešanih hrvaških vojakov in policistov. Knin sta preletela tudi dva vojaška letala mig-21 ter akrobatska pilotska skupina hrvaškega vojaškega letalstva Krila oluje.
Zaradi ukrepov ob pandemiji covida-19 je osrednji del slovesnosti potekal na mestnem trgu dr. Anteja Starčevića namesto na tradicionalnem prizorišču na kninski trdnjavi. Tam so zaradi epidemije covida-19 postavili omejeno število stolov za povabljene. Te je nagovoril celotni hrvaški državni vrh, v imenu udeležencev Nevihte pa upokojeni general Ante Gotovina.
Hrvaški predsednik Zoran Milanović je med drugim dejal, da je bila Hrvaška pred 30 leti napadena z orožjem, ki so ga plačali tudi "Slovenci in Hrvati". Po izgradnji hrvaške vojske med vojno pa je prišla tudi zmagoslavna Nevihta, "ki ni bila naključna, temveč posledica delovanja, načrtovanja, koncentracije in inteligence več sto tisoč ljudi". Dodal je, da so bile v zmagi tudi napake in zločini, a Hrvaška ob tem ni utonila v "brezno moralne katastrofe".
Pozdravil je, da se je proslave udeležil tudi podpredsednik hrvaške vlade Boris Milošević, ki je prišel v Knin kot prvi visoki politični predstavnik srbske manjšine na Hrvaškem. Zatem pa je govoril o hrvaško-srbskih odnosih, ki so bili v preteklih več kot sto letih obremenjeni z medsebojnimi spopadi.
Izpostavil je, da so odnosi obeh držav in narodov v tem delu Evrope izjemno pomembni ter da si bo osebno in kot predsednik Hrvaške prizadeval, da bi se izboljšali. Menil je, da bi morala enako storiti tudi "druga stran".
Hrvaški premier Andrej Plenković je izrazil obžalovanje zaradi vseh civilnih žrtev med vojno na Hrvaškem (1991-1995), vključno z žrtvami vojnih zločinov, ki so jih storili Hrvati. Plenković je povedal, da vsak tak zločin predstavlja grdo brazgotino na pravični vojni, ki je bila Hrvatom vsiljena. "Zavedamo se, da je bila naša zmaga v Nevihti travmatična za mnoge hrvaške Srbe. Medtem ko je za večino Hrvatov šlo za prisilni odhod beguncev, ki so ga organizirali in zahtevali kninski uporniki, je za mnoge Srbe to danes beg pred hrvaškimi silami," je povedal. Pomembno je, da hrvaški Srbi v Nevihti ne vidijo zgolj eksodusa, temveč tudi konec vojne, je dodal. Poudaril je, da mora hrvaška družba iti naprej ter da mora sprava temeljiti na dejstvih in pravičnosti za vse žrtve. Ob tem pričakuje, da bodo tudi hrvaški Srbi jasno obsodili vse zločine nad Hrvati. Napovedal je, da bo hrvaško pravosodje še naprej obravnavalo vse vojne zločine.
Gotovina je nagovoril zbrane že na včerajšnji proslavi, kjer je Milanović delil odlikovanja upokojenim generalom. "Srečen sem, da smo vsi skupaj v Kninu. Obletnica nas vsako leto vrača v tiste čase in spominja na naše ljudi. Veliko časa je minilo od konca vojne, a nikoli ni prepozno, da storimo tisto, kar je prav," je uvodoma povedal Gotovina. Nato se je zahvalil hrvaškemu političnemu vrhu. "S pogumom in bojem za domovino smo skupaj zgradili hrvaško vojsko, ki se je bila sposobna braniti," je dejal upokojenim generalom in jim čestital. Med drugim je dejal, da se je Hrvaška "v preteklih 25 letih razvijala in zgradila v sodobno evropsko demokracijo in socialno pravično državo, v kateri vsi njeni ljudje, ne glede na razlike, uživajo varnost, svobodo, enake pravice in obveznosti".

Podpredsednik vlade Milošević je po nagovorih za regionalno televizijo N1 povedal, da je treba ustaviti spiralo sovraštva, da se grozote vojne ne bodo ponovile nikoli več. "Treba je spoštovati vse žrtve, ne glede na narodnost. Srbi in Hrvati so imeli svoje žrtve, ki jih je treba spoštovati," je poudaril. Svoj prihod v Knin pa je ocenil kot doprinos prihodnosti in spravi.
Medtem ko imajo na Hrvaškem Nevihto za ključni dogodek pri vzpostavitvi ustavnopravnega reda na svojem ozemlju, vključno z odpiranjem poti za mirno reintegracijo skrajnega vzhoda države, vidijo v Srbiji v hrvaški vojaški operaciji največje etnično čiščenje v Evropi po drugi svetovni vojni, ko naj bi bilo s hrvaškega ozemlja pregnanih okoli 200.000 Srbov. V Srbiji je tako 5. avgust dan spomina na trpljenje in pregon Srbov.
Hrvaški mediji so poročali, da so po koncu uradnega dela in nagovorov na osrednji kninski trg prišli tudi nekdanji pripadniki hrvaških oboroženih sil (HOS) in oblečeni v črne majice vzklikali ustaško geslo Za dom spremni. Imeli so tudi velikansko zastavo sil HOS, na kateri je tudi zloglasni pozdrav. Med nagovori državnega vrha pa tokrat ni bilo slišati izrazov nezadovoljstva niti žvižgov.
Med nezadovoljneži z organizacijo današnje proslave je bil podpredsednik hrvaškega sabora iz skrajnega desničarskega Domovinskega gibanja Miroslav Škoro, ki je novinarjem dejal, da ne more sprejeti enačenja žrtev in agresorja. Meni, da je bila današnja proslava posledica "slabe politične trgovine" med Plenkovićem in SDSS ter da je bilo več pozornosti posvečene Miloševiću kot sami obletnici. Zato se ni udeležil uradnega protokola kot podpredsednik sabora. Med drugim je dejal, da ni razlogov za nobeno spravo, kot si to predstavlja premier Plenković.
Po programu na kninskem trgu je sledila maša za vse umrle hrvaške vojake v vojni na Hrvaškem, ki jo je vodil splitsko-makarski nadškof Marin Barišić. Med drugim je pozval k spravi in vrnitvi državljanov srbske nacionalnosti v svojo domovino Hrvaško, da bi gradili skupno prihodnost.
Vučić znova kritiziral hrvaško proslavo operacije Nevihta
Vodilni politiki Srbije in Republike srbske iz Bosne in Hercegovine so v torek zvečer na žalni slovesnosti v Srbiji nedaleč od Rače ob meji z BiH skupaj obeležili 25. obletnico hrvaške operacije Nevihta. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je med drugim dejal, da si Srbija prizadeva za spravo, da pa ne bo trpela ponižanja.
"Ne bomo slavili tragedije srbskega naroda, pobijanja srbskih civilistov in srbskih otrok, ne bomo sprejeli ponižanja. Sprava – da, ponižanje pa ne", je dejal Vučić na mostu čez reko Savo v Rači, na katerem so pripravili žalno slovesnost v spomin na trpljenje ljudi po Nevihti. Hrvaški je Vučić sporočil, da proslava v Kninu nikakor ne pomeni koraka naprej. "Praznujte, kar hočete, veselite se, mi pa bomo žalovali za našim Krajišnikom, Dalmatincem, Kordunašem, Banijcem, za vsemi tistimi, ki ste jih z veseljem pregnali z njihovih stoletnih domov," je dejal Vučić.
Povedal je, da Srbija nikoli več ne bo tako šibka, da bi se mnogi v regiji lahko tega veselili. Poudaril je, da je Srbija dovolj močna in pripravljena, da onemogoči nove Nevihte. Obenem pa je dejal, da Srbija nikogar ne ogroža in ne zahteva ničesar razen miru, sodelovanja in sprave, ne bo pa sprejela ponižanja niti molka. Meni, da tako Srbija kot Hrvaška potrebujeta mir.
Član predsedstva BiH iz vrst srbskega naroda Milorad Dodik je med drugim dejal, da je Hrvaška letos uspela na "obeleževanje svoje sramote" pripeljati tudi "enega Srba", ki se je udeležil predstave v nasprotju z več sto tisoč Srbi, ki niso pripravljeni biti kritje za zločine. Dodik je kritiziral podpredsednika hrvaške vlade Borisa Miloševića, ki je danes v Kninu predstavnik vladne koalicijske Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS) in srbske skupnosti na Hrvaškem.
Vučić in Dodik sta na mostu odkrila tudi spominsko ploščo žrtvam Nevihte. Na vencih ob tem spomeniku je napis Otroci Krajine, domovina vas ne bo pozabila.
KOMENTARJI (404)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.