Prvi primer gobavosti na Hrvaškem so epidemiologi potrdili pri državljanu Nepala v Splitu, poroča Net.hr. Oseba se je s simptomi gobavosti na splitskem epidemiološkem oddelku pojavila pred približno 10 dnevi.
"Moški se zdravi, njegovi bližnji stiki so prejeli potrebno terapijo, a niti niso okuženi. Izvaja se profilaksa in spremljanje, zadeva pa je pod nadzorom," je za RTL Danas povedal vodja Službe za epidemiologijo nalezljivih bolezni pri Hrvaškem inštitutu za javno zdravje Bernard Kaić.
Da gre za tujega delavca iz Nepala, je za portal potrdilo tamkajšnje ministrstvo za zdravje. Na Hrvaškem z družino živi že dve leti.
Bolezen je sicer tako v Sloveniji kot pri naših južnih sosedih že desetletja izkoreninjena - zadnji primer gobavosti so na Hrvaškem zabeležili pred več kot 30 leti -, so pa prav v petek dva primera že potrdili v Romuniji. Tam se je bolezen pojavila prvič po več kot 40 letih.
Kaj je gobavost?
Gobavost je kronična nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Mycobacterium leprae. Najpogosteje prizadene kožo, periferno živčevje, sluznico nosu in zgornja dihala, ob dolgotrajnem stiku z okuženim pa se lahko razvije po več mesecih ali celo letih.
Za prenos je potreben dolgotrajen stik z okuženo osebo. Prenaša se predvsem s kašljanjem ali kihanjem.
Bolezen se kaže s kožnimi spremembami - lisami, razjedami, depigmentacijo. Okužba poškoduje periferne živce, kar vodi v izgubo občutka za bolečino, dotik in temperaturo. Okužena oseba občuti tudi mišično oslabelost, atrofijo, kontrakture, deformacije. Bolezen lahko prizadene tudi oči ter obraz, kar povzroča značilne iznakaženosti.
Šele z odkritjem sulfonamidov v 40. letih 20. stoletja je bolezen postala obvladljiva, danes pa je gobavost ozdravljiva z dolgotrajnim kombiniranim zdravljenjem (najpogosteje rifampicin, dapson in klofazimin). Ob pravočasnem zdravljenju se lahko bolezen popolnoma pozdravi, brez trajnih posledic.
