Na Hrvaškem spremenili kazensko zakonodajo, nato pa razpustili sabor

Hrvaški poslanci so pred razpustitvijo sabora, za katerega je glasovalo 143 od 151 poslancev, s 77 glasovi za sprejeli tudi spremembe kazenskega zakonika, ki kot kaznivo dejanje uvajajo femicid ter nepooblaščeno razkrivanje vsebin iz preiskav in dokaznih postopkov oz. odtekanje informacij. Medtem ko je opozicija podpirala vključitev femicida v kazenski zakonik, je po drugi strani ostro nasprotovala kriminalizaciji razkrivanja informacij oz. členu 307a, ki je dobil vzdevek Lex AP.

Omenjeni člen ne določa kazenskega pregona novinarjev, ki bi razkrili omenjene vsebine, temveč kazenski pregon tistih, ki bodo informacije razkrili. Vlada je po nasprotovanju velikega dela javnosti v člen pred glasovanjem dodala tudi odstavek, ki se nanaša na prevladujoči javni interes. Ta določa, da ne bo kaznivega dejanja, če bo informacija objavljena zaradi zaščite žrtve kaznivega dejanja, v interesu obrambe v kazenskem postopku ali v drugem prevladujočem javnem interesu.

Več opozicijskih strank je prek vloženih amandmajev kljub temu zahtevalo umik spornega člena, a so poslanci vladajoče večine vse zavrnili. Opozicija je bila kritična tudi do tega, da so morali hkrati glasovati o kriminalizaciji razkrivanja informacij ter o uvedbi kaznivega dejanja femicida. Ocenili so namreč, da vladajoča HDZ s povezovanjem glasovanja izkorišča zaščito žensk pred nasiljem v zameno za kriminalizacijo razkrivanja informacij.

Predlaganim spremembam kazenskega zakonika je ostro nasprotovalo tudi hrvaško novinarsko društvo (HND), ki je poslance ta teden znova pozvalo, naj glasujejo proti zakonu.

HND zakon označuje za zakon nevarnih namer in napad na temelje demokracije, saj hrvaški državljani po prepričanju društva ne bodo več mogli biti obveščeni o velikih aferah in ne bodo imeli dostopa do informacij javnega značaja. Žvižgačem oziroma tistim, ki bodo novinarjem posredovali informacije javnega značaja, pa po drugi strani grozi do tri leta zapora.

Z glasovanjem o vseh točkah dnevnega reda in o razpustitvi sabora je hrvaški parlament končal delo v dosedanjem sklicu. O novi sestavi sabora bodo odločali državljani na parlamentarnih volitvah, ki bodo med 14. aprilom in 12. majem. O dnevu volitev bo odločil predsednik države Zoran Milanović, ki bo razpisal volitve.