Program cenovno dostopnega najema izvaja Agencija za pravni promet in posredovanje z nepremičninami. Prijave za najemnike bodo odprte do 15. maja, so danes sporočili iz ministrstva za prostorsko ureditev, gradbeništvo in državno premoženje.
Na javni razpis se lahko prijavijo hrvaški državljani, ki vključno z ožjimi družinskimi člani nimajo v lasti ustrezne stanovanjske nepremičnine na Hrvaškem ali v tujini. Prosilci lahko za dostopen najem izberejo največ tri enote lokalne samouprave, omenjena agencija pa bo po koncu razpisa objavila prednostne sezname, oblikovane glede na doseženo število točk.
Točke bo dodelila po več kriterijih, med katerimi so prihodki najemnika in njegove ožje družine, število družinskih članov, število otrok predšolske in šolske dobe, starost najemnika, njegova izobrazba, morebitna invalidnost ter dolžina prebivanja na območju, kjer se prijavlja. Dodatne točke bo mogoče pridobiti tudi, če prosilec opravlja poklic, ki je na seznamu deficitarnih poklicev za posamezno območje.
Med izbranimi 385 nepremičninami je 287 stanovanj, 93 hiš in pet stanovanj v hišah. Največ, 158, jih meri med 50 in 70 kvadratnimi metri, 152 nepremičnin pa je v mestu Zagreb.
Prijave za lastnike stanovanj, ki so bila najmanj dve leti prazna, so potekale do 15. februarja. Pogodbe bodo sklenjene za obdobje od treh do desetih let, lastniki pa so lahko izbirali, za koliko let želijo oddati nepremičnino - največ pa jih je izbralo najem za deset let ali pet let.
Država bo najemodajalcem izplačevala tržno najemnino. Prejeli jo bodo v dveh obrokih: 60 odstotkov ob začetku najemnega razmerja in 40 odstotkov po preteku polovice najemnega razmerja. Najemniki bodo plačevali subvencionirano, dostopno ceno in ne bo smela presegati 30 odstotkov skupnih neto mesečnih prihodkov gospodinjstva, zmanjšanih za ocenjene stanovanjske stroške.
Program temelji na oceni, da je na Hrvaškem približno 600.000 praznih stanovanj, medtem ko jih za zagotavljanje cenovno dostopnega bivanja po navedbah ministrstva primanjkuje okoli 236.000.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.