Na Hrvaškem vse ostrejši besedni spopadi med predsednikoma vlade in države

Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković in predsednik države Zoran Milanović se v zadnjem času ne obnašata nič kaj diplomatsko, čeprav sta v visoko politiko oba vstopila po nabiranju diplomatskih izkušenj na hrvaškem zunanjem ministrstvu in tudi v hrvaških diplomatskih predstavništvih. Med seboj se namreč javno verbalno napadata z nediplomatskimi besedami in pogosto celo z žalitvami na osebni ravni.

Plenković je v soboto obtožil Milanovića, da s svojimi izjavami in obnašanjem destabilizira institucijo predsednika države in postavlja pod vprašaj njen namen. Hrvaški premier meni, da hrvaški predsednik tudi relativizira ocene o radikalizaciji hrvaške družbe ter prizadevanja vlade in njenih institucij za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom.

Milanoviću očita tudi, da je v zadnjih tednih omalovaževal delo državnega tožilstva in pravosodja ter akterje civilne družbe, ki so po Plenkovićevi oceni podpirali Milanovića in mu pomagali pri zmagi na predsedniških volitvah. Meni, da je Milanović v času, ko je bil hrvaški premier, radikaliziral hrvaško družbo z izjavami v stilu "mi ali oni", covid-19 pa je primerjal s kariesom. "Opažam, da je znova začel z različnimi žalitvami. Če bi bil on, bi verjetno dejal, da gre za 54-letnega smrkavca, a tega ne bom rekel," je izjavil Plenković konec prejšnjega tedna.

Na vprašanje, ali ga je zmotila ta Plenkovićeva izjava, je Milanović dejal: "Od njega sem tri leta starejši in veliko bolj izkušen. Kot predsednik velike stranke in kot državnik sem več videl. Ponudil sem svoje sodelovanje na dan napada in po njem. Jokač in goslač, to je hecanje. Smrkavec pa ... to pomeni, da ne poznaš jezika in se ne moreš ničesar drugega spomniti."

Milanović je verbalno ofenzivo proti Plenkoviću zaostril prejšnji mesec po izbruhu afere s šefom energetske družbe Janaf, Draganom Kovačevićem. Hrvaški predsednik je med drugim priznal, da je hodil v zasebne Kovačevićeve prostore sredi Zagreba na kosilo in druženje z izbranimi poslovnimi in političnimi krogi, tudi v času zaprtja hrvaškega gospodarstva zaradi izbruha epidemije covida-19.

Obenem je Plenkoviću zastavil vprašanje, kako to, da ni nič vedel o korupciji v strateškem javnem podjetju, kot je Janaf, in je letos podaljšal mandat Kovačeviću, čeprav je bil pod drobnogledom policije zaradi domnevnih malverzacij pri podelitvah donosnih poslov na javnih razpisih Janafa.

Če pa Plenković tega ni vedel, je to še bolj nevarno, ker premierja očitno ne zanima, kaj se dogaja v državi, je ocenil Milanović. Jezen odziv predsednika države je bil verjetno tudi posledica dejstva, da ni bil obveščen o tajnem policijskem nadzoru Kovačevića. V Kovačevićev "klub" so na zasebna druženja hodili najmanj trije ministri iz Plenkovićeve vlade, kar se hrvaškemu premierju za zdaj ni zdelo sporno – sporno je bilo le, da je tja hodil Milanović.

'Če nisi zmožen zdržati pritiska, se vrni k mami'

Hrvaški predsednik je konec prejšnjega tedna znova kritiziral Plenkovića, češ da "50-letni moški joka" in pretirava z ocenami, da je bil ravno hrvaški premier tarča streljanja 22-letnika na poslopje hrvaške vlade prejšnji ponedeljek. Plenkovića ima za strahopetca, ki ne zna prenesti groženj. "Če nisi zmožen zdržati pritiska, se vrni k mami," mu je preko novinarjev sporočil Milanović.

Milanović je sicer Plenkovića in njegovo mater žalil še med predvolilno kampanjo pred parlamentarnimi volitvami 2016, ko je v srbskem jeziku dejal, da je bila Plenkovićeva mati vojaška zdravnica.

Mnogi ocenjujejo, da je Milanović ravno zaradi te izjave izgubil parlamentarne volitve jeseni 2016, po katerih je Plenković prevzel vodenje hrvaške vlade. Plenković je tudi v soboto ocenil, da so Milanovićeve žalitve posledica tega, da se ne more sprijazniti, da je takrat izgubil na parlamentarnih volitvah.

Na Hrvaškem ocenjujejo, da Milanović zaradi plaza napadov na različne javne akterje v hrvaški družbi znova izgublja podporo svojih volivcev, čeprav je zaradi kritiziranja dela nevladnega sektorja prejel pohvale desnice. Slišati je tudi, da s svojim izjavami pomaga Plenkoviću in njegovi vladi preusmeriti pozornost z dejstva, da jim primanjkuje ustreznih rešitev za številne krize v hrvaški družbi – od korupcije in zdravstvene krize do radikalizacije družbe. Javnomnenjski raziskavi kažeta, da sta Milanović in Plenković najbolj priljubljena politika, a prejšnji mesec je priljubljenost med volivci obema padala.

Večina komentatorjev poziva k prekinitvi besednih bojev med Banskimi dvori in Pantovčakom ter k zresnjenosti obeh vodilnih državnih akterjev, kakršna pritiče stanju v državi.