Na Kitajskem v restavraciji želeli, da se gosti na vhodu stehtajo

Ena izmed restavracij na Kitajskem je na vhod namestila dve tehtnici. Ko so se gostje stehtali, so jih zaprosili, da svoje mere vnesejo v  posebno aplikacijo. Ta pa naj bi jim glede na njihove dejanske potrebe predlaga meni, ki naj ga kasneje naročijo. 

Kitajska je začela nacionalno kampanjo, s katero želijo zmanjšati količino zavržene in odpadne hrane.  Kot poroča BBC, so v tej restavraciji na takšen način malo nerodno promovirali geslo "za prazne krožnike", torej poziv, da za stranko ostane čim manj odpadkov in hrane. 

Vsi takšnega ravnanja namreč niso dojeli zgolj kot naravi in telesu prijaznega, temveč so bili zaradi takšne prakse restavracije zgroženi, užaljeni. Na kitajskih družbenih medijih se je namreč razvil pravi 'linč' te restavracije. Na kitajskem omrežju Weibo si je tako ključnike z omembo te restavracije ogledalo več kot 300 milijonov uporabnikov, še poroča BBC.  

V restavraciji so se nato opravičili in pojasnili, da njihov namen ni bil nič drugega kot zmanjšati količino odpadne hrane in pomagati uporabnikom, da hrano naročajo na bolj zdrav način.

Na eni strani debelost, na drugi podhranjenost  - tudi v Sloveniji zavržemo ogromno hrane

Medtem ko je po ugotovitvah FAO na svetu več kot 820 milijonov lačnih in kronično podhranjenih, jih še več trpi zaradi prekomerne teže in debelosti. Z debelostjo se spopada že več kot 670 milijonov odraslih in 120 milijonov mladih, starih od pet do 19 let, medtem ko ima več kot 40 milijonov otrok prekomerno težo. 

Tudi  Slovenci se, kot kaže, premalo trudimo, da bi manj hrane pristalo v smeteh. Stanje se je namreč poslabšalo – leta 2018 smo zavrgli štiri kilograme na prebivalca več kot leta 2017. Več kot polovica odpadne hrane je nastala v gospodinjstvih.

V Sloveniji je tako v letu 2018 nastalo skoraj 139.900 ton odpadne hrane, kar pomeni povprečno 68 kilogramov na prebivalca, od tega polovica v gospodinjstvih, kažejo podatki Statističnega urada RS (Surs). Ta količina bi bila lahko precej manjša, če bi bil naš odnos do hrane drugačen in bi poskrbeli, da hrana ne bi pristala med odpadki. "Po oceni je bilo namreč med to odpadno hrano 38 odstotkov užitnega dela in to količino bi lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili,"  pravijo na Sursu. 

In kje konča odpadna hrana?

"Po letu 2015 je treba skladno z veljavno odpadkovno zakonodajo vso odpadno hrano, ki se zbere skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki, pred odlaganjem biološko stabilizirati v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Dva odstotka odpadne hrane se je v 2018 obdelalo z drugimi načini obdelave, na primer sosežig in sežig, ponovno rafiniranje olja ter drugi postopki biološke predelave," pojasnjujejo na Sursu.