
Assata Olugbala Shakur, rojena kot JoAnne Deborah Byron (pozneje tudi Joanne Deborah Chesimard), je včeraj umrla v kubanski prestolnici Havani zaradi "zdravstvenih težav in visoke starosti", je v izjavi sporočilo kubansko ministrstvo za zunanje zadeve. Njeno smrt je prav tako v objavi na družbenem omrežju Facebook potrdila hči Kakuya Shakur.
Njen primer je bil dolgo časa težka tema že tako napetih odnosov med ZDA in Kubo. Ameriške oblasti, vključno s predsednikom Donaldom Trumpom med njegovim prvim mandatom, so desetletja zahtevale njeno vrnitev.
Sama je trdila, prav tako njeni podporniki, da so jo ZDA preganjale zaradi zločinov, ki jih ni storila ali pa so bili "upravičeni". FBI je Shakurjevo uvrstil celo na seznam najbolj iskanih teroristov, poroča AP.

Bila je članica Črnih panterjev (v originalu Stranka Črnih panterjev za samoobrambo) in Vojske za osvoboditev temnopoltih. Še z dvema drugima članoma je bila udeležena v strelskem spopadu s policisti zvezne države New Jersey po prometni kontroli na avtocesti 2. maja 1973. V obračunu je umrl policist Werner Foerster, še en policist je bil ranjen, ubit je bil tudi eden od njenih kolegov. Shakurjeva, ki so jo oblasti že takrat iskale zaradi več kaznivih dejanj, vključno z ropom banke, je pobegnila, a so jo na koncu vseeno prijeli.
V svojih pismih s Kube je skozi vsa leta vztrajala, da ni nikogar ustrelila in da je imela roke v zraku, med streljanjem pa je bila tudi ranjena.
Leta 1977 jo je sodišče spoznalo za krivo umora, oboroženega ropa in drugih kaznivih dejanj, ter obsodilo na dosmrtno zaporno kazen. A se ji je prestajanju kazni uspelo izogniti – novembra 1979 je pobegnila iz zapora. Nekaj pripadnic Črnih panterjev se je pretvarjalo, da so obiskovalke, nato pa vdrlo v ženski popravni zavod Clinton, za talce vzelo dva stražarja in vozniku zaporniškega kombija ukazalo, da je odpeljal Shakurjevo.
Za nekaj časa je popolnoma izginila, nato pa se leta 1984 pojavila na Kubi, kjer ji je po navedbah ameriške FBI Fidel Castro podelil azil. Njena kolegica, ki je bila prav tako obsojena zaradi Foersterjevega umora, Sundiata Acoli, je bila leta 2022 pogojno izpuščena. Njeni odvetniki so tedaj trdili, da je bila 80-letnica skoraj tri desetletja vzorna zapornica in da je celo svetovala drugim zapornikom.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.