Na Kubi vse več ameriških vohunov: se obeta vojaška operacija?

Neimenovana oseba, seznanjena z načrti Trumpove administracije za Kubo, je za Politico povedala, da so Američani nedavno na otok poslali več vohunov. Pri tem ni želela razkriti obsega obveščevalnih dejavnosti, prav tako tudi ne, katere agencije so vpletene.

Druga oseba, ki je prav tako spregovorila pod pogojem anonimnosti, je potrdila nedavno povečanje prisotnosti Cie na Kubi. Prisotnost tajnih agentov na otoku sicer ni novost, a je bilo delovanje Cie in drugih agencij v zadnjih letih precej oteženo, deloma zaradi zmanjšanja osebja kot posledica t. i. havanskega sindroma.

Cia sicer uporablja različne taktike vohunjenja. Poleg svojih vohunov, pogosto v državi, ki je njihova tarča, rekrutirajo tudi domačine, ti pa nato pridobivajo notranje informacije.

Prvi vir Politica je povečano obveščevalno prisotnost na otoku opisal kot ključni taktični korak, ki bi lahko utrl pot ameriškemu vojaškemu vdoru. So pa obrisi tovrstne operacije še daleč od jasno določenih, je dodal.

Američani pred vojaškimi operacijami pogosto predhodno povečajo svojo obveščevalno dejavnost. Cia je denimo okrepila svoje aktivnosti v Venezueli, preden so nato januarja letos v Caracasu zajeli venezuelskega predsednika Nicolasa Madura.

Drugi vir je za Politico ocenil, da bo Trumpova administracija uporabila vsa orodja, da bi kubansko oblast spodbudila k spremembam.

Trumpova administracija se je v zadnjem času močno osredotočila na vojno z Iranom, ki se je zdaj nepričakovano zavlekla v šesti mesec. Kljub temu je hkrati okrepila pritisk na Kubo, vključno z uvedbo energetske blokade, zaradi katere je otok pogosto v temi. Po besedah prvega vira je na Kubo najbolj osredotočen zunanji minister Marco Rubio, ki ima kubanske korenine.

Rubio je v zadnjem času nakazal, da mu zmanjkuje potrpljenja s kubanskim režimom, saj se je ta večinoma izkazal za odpornega na zahteve ZDA. Američani naj bi se zato vse bolj nagibali k vojaškim ukrepom, saj je diplomacija zastala.

Kuba je sicer minuli konec tedna doživela že šesti izpad električne energije po vsej državi v letošnjem letu. Prizadevanja za ponovni zagon so bila v ponedeljek neuspešna zaradi slabih vremenskih razmer.

Otok se že leta sooča z energetsko krizo, ki pa se je januarja letos še okrepila, potem ko so ZDA po zajetju Madura venezuelske oblasti prisilile, da prenehajo pošiljati nafto na Kubo. Tudi Mehika je zaradi ameriškega pritiska ustavila pošiljke goriva.

Ker se zastarela kubanska energetska infrastruktura zanaša predvsem na gorivo, so izpadi elektrike še pogostejši.

Poletni manko električne energije je za domačine vse težji, mnogi med njimi pa se v vročih poletnih mesecih sredi noči zbujajo, da bi kuhali, prali, uporabljali internet in se ohladili, preden bi znova zmanjkalo elektrike.