Na območju nacističnega taborišča bodo zgradili poslovni objekt

Na zaraščenem polju je danes vidnih le nekaj razpadajočih betonskih blokov, ki so ostali od nekdaj obsežnega kompleksa nacističnega prisilnega dela v okolici avstrijskega mesta Leobersdorf. Načrti za gradnjo poslovnega parka na tem območju, v katerem sta predvidena hladilno skladišče in trgovina diskontne trgovske verige Lidl, piše Euronews, so sprožili mnogo kritik.

Mnogi so prepričani, da bi morala Avstrija, ki se sicer težko sooča s svojo nacistično preteklostjo, več narediti za zaščito teh območij.

Po tem, ko je nacistična Nemčija leta 1938 priključila Avstrijo, je kompleks Weinberglager služil kot taborišče za tisoče vojnih ujetnikov in prisilnih delavcev. Pozneje je na tem območju deloval tudi podtabor Hirtenberg koncentracijskega taborišča Mauthausen, ki je bilo eno največjih avstrijskih taborišč, namenjenih izključno ženskam.

V Hirtenbergu je bilo med septembrom 1944 in aprilom 1945 zaprtih okoli 400 žensk, večinoma iz Sovjetske zveze, pa tudi iz Italije in Poljske. Prisiljene so bile izdelovati strelivo za pehoto v bližnjem tovarniškem kompleksu.

Čeprav so se nekatere ruševine tovarne ohranile, so bile barake taborišča in večina drugih objektov po vojni postopoma porušene, preurejene za druge namene ali uničene.

Bertrand Perz, zgodovinar, ki se specializira za taborišče Mauthausen, je za AFP povedal, da območje Hirtenberga ostaja "zgodovinsko pomembno", deloma zato, ker so bile zapornice Mauthausna v kulturi spominjanja potisnjene na rob.

Arheološke raziskave so odkrile ohranjene sledi nekdanjega kompleksa taborišča, vendar je avstrijski Zvezni urad za spomeniško varstvo sklenil, da ostanki "niso zadostni" za razglasitev območja za spomenik.

Zdaj, ko so na območje prišli buldožerji, so aktivisti znova pozvali k njegovi ohranitvi. "Nekdanjega koncentracijskega taborišča ne bi smeli pozidati z novimi objekti," je sporočil Mednarodni odbor Mauthausen.

Josef Pumberger, član upravnega odbora avstrijskega odbora Mauthausen, je za AFP, ko je stal pred območjem, kjer iz tal že rastejo sivi stebri, povedal, da čuti "žalost, jezo, bes, da se lahko kaj takega v Avstriji zgodi leta 2026".

Projekt je sprožil polemike tudi zato, ker je bilo zemljišče prej v lasti podjetja, povezanega z lokalnim županom Andreasom Ramharterjem. Podjetje ga je v letih 2022 in 2023 prodalo za več kot 15 milijonov evrov, poročajo lokalni mediji. Avstrijsko podjetje TRA LEO GmbH & Co KG, ki je zemljišče kupilo, je za AFP povedalo, da je ponudilo podporo pri postavitvi spominskega obeležja na območju.

Lidl je potrdil načrte za odprtje trgovine v načrtovanem poslovnem parku, vendar poudaril, da bo ta stala "ne neposredno na območju nekdanjega koncentracijskega taborišča, temveč na sosednji parceli".