Moški na odru v New Yorku napadel pisatelja Salmana Rushdieja

Moški je 75-letnega pisatelja Salmana Rushdieja na odru zabodel, ta pa se je zgrudil na tla. Napad je po navedbah očividcev trajal približno 20 sekund. Posnetek incidenta se je hitro znašel na spletu: 

Kot poroča BBC, je policija potrdila, da je bil Rushdie zaboden v predel vratu, zato so ga s helikopterjem odpeljali v bolnišnico, kjer ga bodo operirali. "12. avgusta 2022, ob približno 11. uri, je osumljenec pritekel na oder in napadel Rushdieja in povezovalca programa. Rushdie je utrpel vbodno rano na vratu in je bil s helikopterjem prepeljan v lokalno bolnišnico. Njegovo stanje še ni znano. Druga napadena oseba pa je utrpela lažjo poškodbo glave," so zapisali v izjavi za javnost. 

Potrdili so tudi, da so aretirali osumljenca.

Napadalec je nosil črno masko

Mark Sommer iz Buffalo News je za BBC News Channel povedal, da je moški, ki je nosil črno masko, prišel iz občinstva, skočil na oder in napadel Rushdieja. Pisatelju je na pomoč prihitelo deset ali 15 zbranih ljudi, ki so ukrotili napadalca. Rushdie je bil na tleh približno pet minut, preden so mu pomagali vstati in mu oditi z odra. Kasneje so ga s helikopterjem odpeljali v bolnišnico.

Napadalec naj bi po poročanju ameriške tiskovne agencije Associated Press pisatelja udaril ali zabodel deset do 15-krat. 

Carl Levan, očividec, ki je sedel v 14. ali 15. vrsti, je opisal, da je bilo zares grozljivo. Rushdie je bil po njegovih besedah "večkrat zaboden", potem ko je napadalec pritekel na oder z leve strani.

Guvernerka New Yorka Kathy Hochul je policiji naročila, naj pomaga pri preiskavi, kolikor bo potrebno. V tvitu se je zahvalila policiji in prvim posredovalcem, ki so pomagali po incidentu. "Naše misli so s Salmanom in njegovimi najdražjimi po tem grozljivem dogodku," je zapisala.

"Ne poznamo podobnega primera javnega nasilnega napada na književnika na ameriških tleh," pa je v izjavi po incidentu dejala izvršna direktorica ameriškega PEN Suzanne Nossel.

Rushdie se je sicer rodil v Mumbaju v letu indijske neodvisnosti kot sin uspešnega poslovneža. Velja tako za mojstrskega pripovedovalca in ikono svobode izražanja kot provokatorja. Mednarodni preboj mu je prinesel roman Otroci polnoči, za katerega je leta 1981 prejel prestižno bookerjevo nagrado. V romanu Rushdie pripoveduje zgodbo o ločitvi Indije od Britanskega imperija. Temelji na življenjskih zgodbah protagonistov, ki so rojeni v trenutku indijske neodvisnosti in obdarjeni z nadnaravnimi sposobnostmi. 

Mednarodno prepoznavnost, a na drugačen način, mu je prinesel roman Satanski stihi, ki so ga nekateri muslimani obsodili kot bogokletnega. Polemika je dosegla vrhunec, ko je ajatola Homeini nad njim razglasil fatvo in s tem pozval k umoru Rushdieja in vseh, ki so bili vpleteni v distribucijo knjige. Kasneje je bil dejansko ubit japonski prevajalec njegovega romana. Rushdie sam je bil prisiljen, da se skrije. Dobil je tudi policijsko zaščito.

Sedaj njegova svoboda gibanja ni več omejena in ne potrebuje več telesnih stražarjev, a leta skrivanja so pustila sledi. To obdobje je opisal v avtobiografiji iz leta 2012 z naslovom Joseph Anton, kar je njegov psevdonim, ki si ga je izbral ob izreku fatve.

Rushdie je objavil več kot 20 leposlovnih, strokovnih in drugih del. Leta 2007 ga je britanska kraljica razglasila za viteza. Pri svojih 75 letih za zdaj prav nič ne kaže, da se bo kmalu upokojil. Ravno nasprotno, vedno znova se vpleta v vroče družbene razprave.