Slabe razmere na ribiški ladji v Grčiji, diskriminirani pakistanski državljani

Na dan prihaja vse več informacij in podrobnosti o razmerah na ladji, na kateri so bili migranti, vprašanje ostaja, ali je grška obalna straža naredila dovolj za njihovo rešitev ali celo pripomogla k tako visoki številki mrtvih. Okoli 500 jih je namreč še vedno pogrešanih, nova pričevanja preživelih pa kažejo na to, da so bile ženske in otroci prisiljeni potovati v podpalubju in da so bili pripadniki določenih narodnosti v najnevarnejšem delu ladje.

Predvsem naj bi šlo za Pakistance, pripadniki drugih narodnosti pa naj bi imeli možnost bivanja na zgornji palubi, kjer so imeli veliko več možnosti za preživetje. Iz pričevanj je razvidno, da so bile ženske in otroci dejansko zaprti v podpalubju, kot je poročal the Observer, pa so z njimi bili tudi pakistanski državljani, s katerimi so člani posadke domnevno zelo grdo ravnali.

Ker niso imeli skorajda nobene možnosti za preživetje, ženske in otroci brodoloma ladje niso preživeli. Po poročilih iz Pakistana pa naj bi umrlo tudi več sto pakistanskih državljanov. Lokalni pakistanski mediji so poročali, da je umrlo najmanj 298 Pakistancev, od tega 135 s pakistanske strani Kašmirja.

Druge ocene kažejo, da je bilo na krovu približno 400 Pakistancev. Od vseh 78 preživelih, naj bi bilo le 12 Pakistancev, je poročalo grško državno ministrstvo za zunanje zadeve.

Preživeli so dejali, da so bile razmere na ladji tako slabe, da je že pred potopom umrlo šest ljudi, potem ko je zmanjkalo vode. Nawal Soufi, maroško-italijanska socialna delavka in aktivistka, je dodala, da so potniki dan pred potopom prosili za pomoč. "Lahko potrdim, da so ti ljudje prosili za rešitev katero koli oblast," je dejala. Njeno poročilo je v nasprotju s poročilom grške vlade, ki je dejala, da so potniki obalni straži povedali, da niso zaprosili za pomoč, ker so želeli oditi v Italijo.

Nova pričevanja kažejo tudi, da je motor plovila z vlečno mrežo odpovedal nekaj dni pred potopom, zaradi česar je zelo verjetno, da bi posadka zaprosila za pomoč. "Na pot smo se odpravili v petek ob zori. Na krovu nas je bilo približno 700," je zapisano v pričevanju enega od migrantov, ki so ga podali obalni stražarji, ki nadzorujejo preiskavo nesreče. "Potovali smo tri dni, potem pa je odpovedal motor."

Štiri dni po eni najhujših nesreč v Sredozemlju v zadnjih letih to ostaja le še eno številnih neodgovorjenih vprašanj, vključno s tem, kaj je botrovalo prevrnitvi plovila. Zaskrbljujoče so tudi trditve, da se je v zgodnjih urah v sredo prevrnilo, ker je obalna straža pritrdila vrv, kar so grški uradniki zavrnili.

Obalna straža je sprva trdila, da se je "diskretno oddaljila" od plovila, v petek pa je tiskovni predstavnik vlade potrdil, da so vrv vrgli, da bi "stabilizirali" plovilo.

"Grška obalna straža govori o nenadni spremembi teže. Kaj je torej povzročilo nenadno spremembo teže? Ali je na ladji zavladala panika? Ali se je kaj zgodilo med poskusom, da bi jim nekaj priskrbeli? Ali pa je bilo plovilo vlečeno? In ali se je ladja zaradi te vleke potopila," je dejal Maurice Stierl z Inštituta za raziskovanje migracij in medkulturne študije na Univerzi Osnabrück v Nemčiji.

Prav tako se pojavljajo vprašanja, ali bi morala grška obalna straža posredovati prej in starajočo se ladjo z vlečno mrežo pospremiti na varno.

Nekateri menijo, da neukrepanja ni mogoče pojasniti z nesposobnostjo. Stierl je številne države EU obtožil, da so z odlašanjem reševanja, kolikor dolgo lahko, "izkoristile čas" oziroma da so se znašle v "fazi strateškega zanemarjanja in opustitve". "Uspelo jim je vgraditi zamude v evropsko sodelovanje na morju. Dejansko se aktivno skrivajo pred čolni z migranti, da jih ne bi vključili v reševalne operacije. Vidimo lahko, kako se ustvarja strategija, ki upočasnjuje – aktivno in zavestno upočasnjuje – reševalna prizadevanja."

Že v ponedeljek se bo na sodišču pojavilo devet osumljencev iz domnevne egiptovske tihotapske združbe, ki naj bi ta prevoz organizirala.