Danska ladjarska družba Maersk je sporočila, da je ladja Alliance Fairfax zapustila Perzijski zaliv, potem ko je pod ameriško vojaško spremstvom prečkala Hormuško ožino. Maersk je dodal, da med plovbo ni bilo težav in da so člani posadke na varnem. V Perzijskem zalivu sicer ostaja ujetih na stotineh drugih povil in več tisoč mornarjev, od kar je Iran zaprl ključno ladijsko pot.
Ameriški CENTCOM je sporočil, da sta včeraj ladje skozi ožino spremljala dva ameriška rušilca. Iran je med tem izvršil več napadov z raketami in droni proti ploviloma USS Truxtun in USS Mason, poročata CBS in Fox News. Iranski mediji so poročali, da je bila ena od ladij zadeta, kar pa so v amerški vojski zanikali.
Ameriški predsednik Donald Trump je Iranu zagrozil s "popolnim uničenjem" in dodal, da se operacija Projekt Svoboda nadaljuje.
Iran je izstrelil več balističnih in vodenih raket ter dronov proti Združenim arabskim emiratom, ki so sporočili, da so prestregli 12 balističnih in tri vodene rakete, da pa so bile v iranskem napadu poškodovane tri osebe. Iranski projektili so zadeli tudi rafinerijo v državi. Napad je ostro obsodil savdijski princ Mohammed bin Salman.
Iran je za požar v naftnem objektu v Združenih arabskih emiratih medtem okrivil ZDA in trdil, da je bil incident povezan z ameriškim vojaškim delovanjem v Hormuški ožini. Iranski državni mediji so s sklicevanjem na vojaškega uradnika dejali, da je bil dogodek v pristanišču Fujairah "posledica pustolovščine ameriške vojske, katere cilj je bil omogočiti nezakonit prehod ladij" skozi Hormuško ožino.
Ožino od začetka vojne, ki sta jo 28. februarja sprožila ZDA in Izrael, nadzoruje Iran. ZDA so se na to odzvale z blokado iranskih pristanišč, v ponedeljek pa v poskusu, da bi prekinile blokado Hormuške ožine, sprožile vojaško operacijo za ponovno vzpostavitev prometa, poimenovano Projekt Svoboda.
Lahko bi se začelo resno pomanjkanje nafte
Cene nafte se v zadnjih dneh spet zvišujejo in krepko presegajo 100 dolarjev za sod.
Predsednik in izvršni direktor Chevrona Mike Wirth je opozoril, da se bo zaradi zaprtja Hormuške ožine, skozi katero gre približno 20 odstotkov svetovnih zalog surove nafte, po vsem svetu začelo pojavljati resnično pomanjkanje nafte.
Dodal je, da se bodo gospodarstva začela krčiti, najprej v Aziji, saj se bo povpraševanje prilagodilo omejeni ponudbi, medtem ko bo ožina zaradi vojne ostala zaprta.
Generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva pa je dejala, da prejšnja ocena MDS, da bi ameriško-izraelska vojna proti Iranu vodila le v upočasnitev svetovne rasti in nižje cene, ni več veljavna.
Dodala je, da če se bo vojna nadaljevala do leta 2027 in bodo cene nafte ostale pri 125 dolarjih za sod, "moramo pričakovati veliko slabši izid".
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.