Na strehi sveta 11 ton smeti, štiri trupla in okostje

V zadnji plezalni sezoni so z Everesta odstranili 11 ton smeti, štiri trupla in okostje. Nepalska vlada se "čuti dolžno" zaščititi Himalajo pred tveganji, ki jih predstavljajo podnebne spremembe in vedno večje število plezalcev na Everest, pravi nepalski minister za turizem Badri Prasad Pandey. Minister je bil eden od udeležencev konference, na kateri se je razpravljalo ravno o zaščiti okolja. Udeleženci so izrazili zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila plezalcev, ki se želijo povzpeti na 8849 metrov visok vrh, poroča Euronews.

Vzponi so čedalje bolj množični, smeti pa se kopičijo. Nepalska vlada je lani financirala ekipo vojakov in šerp, da so med plezalno sezono z Everesta odstranili 11 ton smeti, štiri trupla in okostje.

Zaradi podnebnih sprememb je prihodnost negotova, je prepričan nepalski minister. "Zato moramo ravnati previdno, modro in z globokim čutom spoštovanja," je dodal na konferenci. "Te gore so svete in naša dolžnost je, da jih zaščitimo za prihodnje generacije."

Nepal nima pravil o tem, koliko dni morajo plezalci porabiti za aklimatizacijo ali pripravo na vzpon. Dovoljenja za vzpon na Everest, ki stanejo 11.000 dolarjev (okoli 9700 evrov), veljajo 90 dni. Plezalna sezona se običajno zaključi do konca maja, ko se vreme poslabša in se začne sezona monsunov.

Everest postaja vse bolj obljuden

Najvišjo goro sveta so leta 1953 osvojili Novozelandec Edmund Hillary in šerpa Tenzing Norgay. Od takrat so zabeležili že tisoče vzponov, vsako leto jih na stotine poskusijo doseči vrh. Na poteh do vrha nastajajo dolge čakalne vrste, vedno večje skrbi pa povzroča tudi pomanjkanje izkušenj številnih plezalcev, ki ogrožajo sebe in druge. 

"V tem trenutku nas najbolj skrbi gneča na Everestu,"  pravi Adriana Brownlee, najmlajša ženska, ki se je povzpela na 14 najvišjih vrhov sveta. Težava so neizkušeni alpinisti, izkušnje pa so tiste, ki so ključne, če se plezalec znajde v nevarnosti, meni. Fizično in psihično nepripravljeni plezalci kažejo nespoštovanje do gore, še dodaja. In to je po njenem eden od ključnih razlogov, zakaj nastaja gneča na poti do vrha.

Maja se je skupina Britancev ekspresno povzpela na vrh Everesta. Za hitrejši vzpon so si pomagali z vdihavanjem ksenona, ki naj bi spodbudil proizvodnjo rdečih krvničk, kar pa bi pospešilo privajanje na pomanjkanje kisika, ki se zgodi ob vzponu na Everest. To je sicer sprožilo številne polemike in zaskrbljenost, zato so nepalske oblasti uvedle preiskavo. Lukas Furtenbach, ki je vodil odpravo, je pojasnil, da uporabo ksenona vidi kot korak naprej k izboljšanju razmer, saj lahko zaščiti plezalce pred višinsko boleznijo. S tem pa bi bil vzpon bolj varen. Opozoril pa je tudi, da bi možnost hitrejšega vzpona pomenila tudi manjši škodljiv vpliv na okolje in manj smeti.