Na Švedskem s pomočjo genetskega testa odkrili morilca, ki je pred 16 leti ubil žensko in otroka

Na Švedskem se je začelo sojenje 37-letnemu Danielu Nyquvistu zaradi dvojnega umora. Umora 56-letne ženske in 8-letnega dečka v mestu Linköping sta leta 2004 pretresla švedsko javnost. Obe žrtvi, ki nista bili v sorodu, sta umrli zaradi ubodnih ran. Storilca pa švedska policija nikoli ni uspela izslediti, ali ugotoviti motiva dejanja, čeprav so na kraju našli osumljenčev DNK, orožje in okrvavljeno čepico. Ena od prič je celo podala opis moškega, ki ga je videla v bližini kraja umora v tistem času – šlo naj bi za mladega svetlolasega moškega. 

Švedska policija se je pri iskanju osumljenca po pomoč obrnila celo na ameriški FBI, a zaman. Umora so končno razvozlali, ko so švedske oblasti z novo zakonodajo januarja 2019 dovolile policiji, da DNK vzorce, ki jih zberejo na krajih kaznivih dejanj, primerjajo z zbirkami genetskih zapisov podjetij, ki ponujajo genetske analize. Komercialne genetske analize so v zadnjih letih priljubljene tudi med Švedi, ki s pomočjo njih iščejo svoje sorodnike. 

Preiskovalci so genetski vzorec s kraja umorov primerjali z bazami podjetij GEDmatch in Family Tree. "Skoraj takoj smo dobili zadetek. Nekaj mesecev pozneje smo lahko aretirali osumljenca. Še enkrat smo odvzeli njegov DNK, ki se je 100-odstotno ujemal," je po njegovi aretaciji junija letos sporočila švedska policija, povzema švedski The Local. Kratek čas je bil sicer zaradi ujemajočega se DNK med osumljenci tudi Nyqvistov brat.

Kmalu po aretaciji je med policijskim zaslišanjem Nyqvist priznal krivdo za umora. V času dejanja je bil star 21 let in je policiji priznal, da je imel obsesivne mirli glede ubijanja. Pojasnil je, da je žrtvi izbral naključno in da je najprej zabodel otroka, nato pa še žensko, ki je bila priča prvemu umoru.

Morilec je policijskim preiskovalcem povedal tudi, da je pričakoval, da bo aretiran ali da bo umrl kmalu po umorih. "Spomnim se, da nisem niti umil zob, ker sem mislil, da bom umrl ali da me bodo prijeli tisti dan. Vendar sem to moral narediti. Naredil sem to precej avtomatsko," je dejal med zaslišanjem.  

Psihiatrični izvedenci so zaključili, da ima danes 37-letnik resno psihiatrične motnjo in da jo je imel tudi v času, ko je dejanje storil. Če ga bo sodišče spoznalo za krivega, ga bodo zaprli v psihiatrično ustanovo. 

Odvetnik Johan Ritzer je v njegovo obrambo dejal, da ni šlo za načrtovan in premišljen umor in da bi mu morali soditi zaradi uboja, za katerega je zagrožena nižja kazen. "Daniel je trpel zaradi resne psihiatrične motnje v času umora. Ta je povzročila obsesivne misli o uboju dveh ljudi in te misli je udejanjil. Njegove sposobnosti, da bi nadziral svoja dejanja, so bile omejene," je dejal odvetnik Ritzer. 37-letnik, ki je brezposelen, je v času umorov živel v hiši svojih staršev, ki jo je zapustil le ob redkih priložnostih.