Na svetu bo vedno več milijonarjev, največ v ZDA in na Kitajskem

Kljub vojni v Ukrajini in vsesplošni inflaciji mednarodna švicarska banka Credit Suisse napoveduje, da bo število milijonarjev na Zemlji v naslednjih petih letih močno naraslo. Do leta 2026 bi bilo na svetu 87,5 milijona ljudi, ki bi imeli na bančnem računu slab milijon evrov oziroma milijon dolarjev.

Leta 2021 je bilo na svetu 62,5 milijona milijonarjev, so še zapisali v poročilu, ob tem pa navedli, da se bo število milijonarjev povišalo – predvsem v rastočih gospodarstvih, pri tem pa Kitajski napovedujejo skoraj enkratno povečanje števila. Največ milijonarjev bi sicer lahko našli v ZDA, kjer naj bi se do leta 2026 število povečalo za slabe tri milijone, in sicer na 27,5 milijona. 

Na tretjem mestu bo ZDA in Kitajski sledila Japonska s 4,8 milijona milijonarjev, tej pa Velika Britanija, Francija, Nemčija, Kanada, Avstralija, Italija in Koreja. 

Število milijonarjev se bo podvojilo v Indiji, Hongkongu in Afriki

Prav tako je banka napovedala, da se bo do leta 2026 za več kot tretjino povečalo zasebno bogastvo, in sicer na 169 bilijonov dolarjev (približno 155 bilijonov evrov). "Kljub inflaciji in ukrajinsko-ruski vojni verjamemo, da bo skupno svetovno bogastvo še naprej naraščalo," so na banki zapisali v poročilu. 

S tem se bo povečalo tudi število izredno bogatih posameznikov, leta 2024 naj bi bil tako povprečen Zemljan vreden 100.000 dolarjev (91.200 evrov). Število ljudi, ki bodo pod palcem imeli več kot 50 milijonov dolarjev (46,1 milijona evrov), pa se bo dvignilo na 385.000, poroča Yahoo Finance. 

Največje povečanje v številu milijonarjev sicer napovedujejo Indiji, kjer naj bi do leta 2026 s 796 tisoč skočilo na 1,6 milijona. V Hongkongu naj bi bilo do istega leta za več kot enkrat višje, in sicer bo naraslo na 1,3 milijona. V Braziliji naj bi bilo 572 tisoč milijonarjev, v Afriki pa 961 tisoč.  

V prvi polovici lanskega leta je sicer najbogatejših 500 Zemljanov skupaj izgubilo 1,4 trilijona dolarjev. Premoženje najbogatejših ljudi na svetu je v prvi vrsti odvisno od gibanja tečajev delnic, večji del letošnjega leta pa je zaznamoval t. i. 'medvedji trg', padec cen vrednostnih papirjev, kot so delnice, zaradi strahu pred recesijo in inflacijo.