V Hormuški ožini napaden tanker s hrvaško posadko

Ob obali Omana v Hormuški ožini je bil napaden tanker za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), na krovu katerega je bilo najmanj šest hrvaških državljanov.

Portal Morski.hr je pridobil podrobnosti o dogodku. Eden od hrvaških pomorščakov na ladji je sporočil, da se je za las izognil tragediji: "Pozdravljeni, kolegi. Sporočam vam, da smo vsi v redu. Požar smo pogasili, iz dimnika se le še malo kadi. Zgodilo se je med mojo izmeno, bil sem tik pred nadzorno sobo – le dva metra stran –, ko je počilo! Pravi čudež je, da sem preživel!"

Pojasnil je še, da so vsi živi in nepoškodovani. "Pravkar nas evakuirajo na ladjo omanske mornarice," je še sporočil.

Hrvaško ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je sporočilo, da je z napadom na tanker seznanjeno, poroča Net.hr. Navedli so, da so prek diplomatskih in konzularnih predstavništev v stiku s pristojnimi organi ter da pozorno spremljajo razmere. "Glede na informacije, s katerimi trenutno razpolagamo, ni žrtev med hrvaškimi državljani," so zapisali v izjavi.

Poročali smo že, da so katarski tanker Al Rekayyat med plovbo po omanski strani Hormuške ožine v levi bok zadeli izstrelki Iranske revolucionarne garde. Ladja je pri tem utrpela veliko materialno škodo, zaradi požara v strojnici pa je grozila tudi nevarnost eksplozije, je za agencijo Reuters povedal vir, seznanjen z dogodkom.

Iran odgovornosti za napad ni prevzel, je pa iranska državna televizija poročala, da je bil tanker napaden, potem ko naj bi prezrl opozorila. V Teheranu so večkrat poudarili, da je varen le plovni koridor skozi ožino, ki ga je odobril Iran.

Katarsko zunanje ministrstvo je po incidentu sporočilo, da Teheran nosi polno odgovornost za napad, in na zagovor poklicalo namestnika iranskega veleposlanika.

To je sicer prvi primer od začetka konflikta z Iranom 28. februarja, da je bila zadeta ladja iz Katarja – države, ki posreduje v pogajanjih med ZDA in Iranom. 

Al-Rekayyat je v lasti podjetja Nakilat, znanega tudi kot Qatar Gas Transport Company Ltd, ki upravlja eno največjih svetovnih flot za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina. Na medijske prošnje za komentar se v podjetju niso odzvali.

Napad na omenjeni tanker je bil zadnji v nizu napadov na plovila, ki plujejo skozi Hormuško ožino, po kateri je v času miru potekala približno petina svetovne trgovine z nafto in zemeljskim plinom. Krhko premirje med Washingtonom in Teheranom je veljalo od konca junija, ko sta se vladi po trimesečni vojni dogovorili o ponovnem odprtju ključne ožine. Bela hiša je v torek preklicala dovoljenje, ki ga je Iranu podelila za prodajo nafte, ponoči pa so Američani izvedli nove silovite napade na Iran. Ta se je odzval z napadi na ameriška vojaška oporišča v Kuvajtu in Bahrajnu. 

Ameriški predsednik Donald Trump je nato sporočil, da je premirja konec.

Mednarodna pomorska organizacija (IMO) je po obnovitvi medsebojnih napadov Irana in ZDA danes pozvala k "maksimalni zadržanosti in umiritvi napetosti" v regiji in Hormuški ožini. Opozorila je, da je v Perzijskem zalivu še vedno ujetih skoraj 6000 pomorščakov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Generalni sekretar organizacije Arsenio Dominguez je izpostavil, da "ti napadi samo še dodatno zaostrujejo strah, negotovost in psihološko napetost, ki jih že občuti približno 6000 pomorščakov, ki so obtičali na ladjah, ki ne morejo varno zapustiti zaliva".

Vodja te agencije Združenih narodov za pomorsko varnost je prav tako pozval različne akterje, "naj se izogibajo izpostavljanju pomorščakov nepotrebnim nevarnostim s plovbo njihovih ladij skozi ožino".

To je dejal potem, ko je danes dejal, da je premirje z Iranom končano, potem ko so na torkovo streljanje na tri trgovske ladje v Hormuški ožini ZDA odgovorile z napadi na Iran, ta pa z napadi na ameriške vojaške cilje v regiji.

Potem ko sta Washington in Teheran 17. junija sklenila memorandum o soglasju, s katerim je bila vzpostavljena prekinitev ognja ob nadaljevanju pogajanj za končanje vojne, se je ladijski promet po Hormuški ožini okrepil, čeprav ga je bilo še vedno precej manj kot pred vojno.

IMO je takoj zatem sprožil načrt za evakuacijo 11.000 članov posadk na 600 ladjah, ki so takrat obtičale v regiji, kar naj bi trajalo nekaj tednov. Do konca junija je v v okviru načrta območje zapustilo 115 ladij z 2500 pomorščaki.