Nad več danskimi letališči opazili drone: 'To je delo profesionalca'

Kot je sporočila danska policija, so sinoči, malo pred 22. uro, v bližini letališča Aalborg zaznali več dronov s prižganimi lučmi. Ker so ti vztrajali v zračnem prostoru letališča, so le-tega začasno zaprli. 

Po navedbah policije gre za podoben vzorec kot pred dnevi v Köbenhavnu."Zaenkrat ne moremo komentirati namena dronov, ki letijo na tem območju, niti ne moremo povedati, kdo stoji za tem. Če bomo imeli priložnost, bomo drone uničili," je na pozni novinarski konferenci povedal glavni policijski inšpektor Jesper Bojgaard Madsen. 

Kot je dejal, nevarnosti za potnike na letališču in okoliške prebivalce ni, kljub temu pa jih je pozval, naj se po nepotrebnem ne približujejo območju. Letališče v Aalborgu sicer uporabljajo tudi danske oborožene sile kot svojo vojaško bazo, poroča BBC. 

Drone so sinoči opazili tudi na treh manjših letališčih na jugu, in sicer v Esbjergu, Sonderborgu in Skrydstrupu. Nobenega od teh treh letališč niso zaprli. 

Na nova opažanja dronov se je dopoldne odzval tudi danski politični vrh. Danski minister za pravosodje Peter Hummelgaard je novinarsko konferenco začel z besedami, da je čas, da "stopimo skupaj". Opozoril je, da bodo t.i. hibridne grožnje ostale, oblasti pa da pospešeno preiskujejo včerajšnji incident. 

Obrambni minister Troels Lund Poulsen je poudaril, da za tem stoji profesionalec. "Ni dvoma, vse kaže na to, da je to delo profesionalca, ko govorimo o tako sistematični operaciji na toliko lokacijah praktično ob istem času," je dejal. Ob tem je opozoril, da trenutno ni dokazov, ki bi kazali, da za vdori dronov stoji Rusija. 

Dodal je, da imajo danske oborožene sile zmogljivosti za sestrelitev dronov, a da v tej fazi še ni neposredne vojaške grožnje Danski. 

Za petek so sicer sklicali sestanek na ravni EU, na katerem bodo razpravljali o tem, kako izboljšati in okrepiti pripravljenost na napade z droni. Sestanka se bodo udeležili predstavniki Evropske komisije, več držav članic in ukrajinski minister za obrambo. 

Načelnik nacionalne policije Thorkild Fogde je medtem pojasnil, da je preiskava tovrstnih incidentov težka naloga za policijo, a da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da izsledijo upravljalca dronov. 

Delovanje dronov so zaznali že v ponedeljek v bližini letališča v Köbenhavnu, zaradi česar so za skoraj štiri ure ustavili promet in letala preusmerili na druga letališča. Dva drona so opazili tudi v bližini glavnega letališča v Oslu. 

Danska premierka Mette Frederiksen je delovanje dronov v Köbenhavnu označila za najresnejši napad na dansko kritično infrastrukturo doslej. Danska obveščevalna služba je medtem opozorila, da se država sooča z nevarnostjo sabotaže.

"To nam pove nekaj o času, v katerem živimo, in o tem, na kaj se moramo kot družba pripraviti. Seveda ne izključujemo nobene možnosti glede tega, kdo stoji za tem," je povedala Frederiksenova in dodala, da ne more izključiti ruske vpletenosti v incident. Pri tem je spomnila na nedavne kršitve zračnih prostorov v nekaterih evropskih državah in kibernetske napade na letališča.

Kremelj je sicer obtožbe o vpletenosti označil za neutemeljene. 

Generalni sekretar Nata Mark Rutte in Mette Frederiksenova sta danes opravila pogovor o incidentih z droni. Rutte je dejal, da zavezništvo incidente jemlje "zelo resno". Rusija je medtem odločno zavrnila vpletenost vanje.

"Pravkar sem se pogovarjal z dansko premierko Mette Frederiksen o situaciji z droni, ki jo jemljemo zelo resno. Zaveznice Nata in Danska sodelujejo pri zagotavljanju varnosti in zaščite naše kritične infrastrukture," je zapisal.

Podobno je sporočila tudi Frederiksenova, ki je dejala, da sta sta se z Ruttejem pogovarjala o "resni situaciji". "Dogovorila sva se, da bo Nato sodeloval z Dansko pri tem, kaj lahko storimo za zagotovitev varnosti in zaščite," je dodala.

Rusko veleposlaništvo na Danskem je medtem sporočilo, da Rusija zavrača ugibanja o tem, da je vpletena v incidente z droni, ki jih je označilo za "zrežirano provokacijo".

"Očitno je, da so incidenti, povezani z motnjami na danskih letališčih zrežirana provokacija. Ruska stran odločno zavrača absurdna ugibanja o vpletenosti v incidente," je veleposlaništvo zapisalo na družbenih omrežjih.

Danski obrambni minister Troels Lund Poulsen je davi zatrdil, da so bili droni del hibridnega napada, za katerim stoji profesionalni akter. Kdo naj bi upravljal z droni, še ni jasno. Poulsen je danes dejal, da dokazov o ruski vpletenosti ni.

Preiskava incidentov se sicer nadaljuje, po besedah pravosodnega ministra Petra Hummelgaarda pa zaenkrat ne izključujejo ničesar. Cilj storilcev je po njegovem oceni ustvariti strah med ljudmi.

Na Danskem so v sredo pozno zvečer nad več letališči opazili drone, ki so se tam zadržali pozno v noč. Na letališču Aalborg na severu so bile oblasti primorane začasno zapreti zračni prostor, zaradi česar so nekaj letov odpovedali oz. preusmerili. Droni so leteli še nad letališči v Esbjergu in Sonderborgu ter nad vojaškim zračnim oporiščem Skrydstrup. Tu nevarnosti za ljudi ni bilo.

Gre za že drugi tovrstni incident, potem ko so droni nad letališčem v Koebenhavnu v noči s ponedeljka na torek povzročili večurno zaprtje enega najpomembnejših letališč v Skandinaviji. Približno sto letov so odpovedali, zamude in preložitve letov pa so prizadele več deset tisoč potnikov.

Potem ko je več vzhodnih in severnih članic EU poročalo o incidentih z droni, se bodo v petek v Bruslju začeli pogovori o vzpostavitvi protidronske zaščite na vzhodu unije. O tem bodo v petek govorili evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius ter predstavniki devetih članic in Ukrajine, naslednji teden pa še voditelji vseh članic na Danskem.

Ta mesec sta o vdorih ruskih dronov v njun zračni prostor poročali Poljska in Romunija, Estonija pa je zabeležila vdor ruskih bojnih letal MiG-31. Na Danskem so morali medtem zaradi dronov, katerih izvor zaenkrat ni znan, v začetku tedna začasno zapreti letališče v prestolnici Koebenhavn, v sredo pozno zvečer pa so jih opazili še nad štirimi drugimi letališči.

Na Evropski komisiji so danes pojasnili, da so v povezavi s temi varnostnimi incidenti v stiku z vsemi državami članicami, o tem pa bo predsednica Ursula von der Leyen z njihovimi voditelji razpravljala tudi prihodnjo sredo na neformalnem vrhu EU v Koebenhavnu.

Ursula von der Leyen je na grožnje, s katerimi se sooča vzhodno krilo EU, opozorila že v svojem letnem nagovoru o stanju v uniji pred dvema tednoma v Evropskem parlamentu in napovedala vzpostavitev t. i. dronskega zidu.

Prve pogovore na politični ravni o vzpostavitvi te protidronske zaščite bo v petek v Bruslju gostil evropski komisar za obrambo Kubilius. Na sestanku bodo sodelovali predstavniki Bolgarije, Danske, Estonije, Finske, Latvije, Litve, Poljske, Romunije, Slovaške in Ukrajine, pa tudi strokovnjak zveze Nato, je danes napovedal tiskovni predstavnik Evropske komisije Thomas Regnier.

Razpravljali bodo o tem, katere zmogljivosti za zaščito pred brezpilotnimi letalniki imajo države že na voljo in kaj še potrebujejo ter kako jim lahko pri tem pomaga komisija, je dodal.

Dronski zid bo po njegovih besedah vključeval tako zmogljivosti za zaznavanje letalnikov, kot tudi zmogljivosti za odzivanje na vdore.

EU protidronsko zaščito krepi v okviru širših prizadevanj za izboljšanje obrambnih zmogljivosti držav članic, predvsem spričo ruske agresije na Ukrajino. EU je prve ukrepe, namenjene temu že sprejela, Bruselj pa bo oktobra predstavil še načrt s točno določenimi cilji in mejniki za zagotovitev ustrezne obrambne pripravljenosti unije do leta 2030.

Obramba bo poleg nadaljnje podpore Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo osrednja tema neformalnega zasedanja Evropskega sveta na Danskem sredi prihodnjega tedna.