Na vrata trka naslednja politična bitka: kdo nas bo zastopal v Bruslju?

Nekatere stranke so že odprle nominacijske postopke za svoje kandidatne liste, druge se na to pripravljajo. Pri tem pa je še precej dilem. Kdo od obstoječih evroposlancev gre po nov mandat? Kdo ima evropske politike dovolj? In kakšne so politične računice največjih domačih strank?

Večina aktualnih evroposlancev je pri sebi že sprejela odločitev, ali bodo še enkrat v kandidirali. Med njimi je tudi evropski poslanec stranke SD Milan Brglez, ki meni, da bi bilo pametno nadaljevati. "Glede na tisto delo, ki sem ga opravil pri varstvu otrok, starejših. Pa tudi zaščiti voda in okolja/.../Zato se mislim potegovati za mesto. Na stranki je, da se o tem odloči," je povedal. 

Delo si želi nadaljevati tudi evropska poslanka Gibanja Svoboda Irena Joveva. "Želela bi si nadaljevati to delo. Predvsem zaradi tega, ker verjamem, da lahko storim še več, naredim še več. Tudi zato, ker zakonodajni postopki trajajo. Procesi so zelo zapleteni."

Odločitev Romane Tomc, ki pripada stranki SDS, še ni dokončna. Kot je sicer dejala, obstaja velika verjetnost, da se bo potegovala za še en mandat. "Odzivi ljudi glede rezultatov mojega dela so dobri in me spodbujajo k tej odločitvi."

 Se bosta po več mandatih poslovila Zver in Novakova?

Ugibanj, da se od evropske politike po treh mandatih poslavlja SDS-ov Milan Zver, po dveh pa NSi-jeva Ljudmila Novak, omenjena evropska poslanca nista želela komentirati. Neuradno pa sta oba blizu tej ideji. Tu pa je še tretja desna stranka SLS, ki stik z najvišjo državno politiko ohranja le še preko aktualnega evroposlanca Franca Bogoviča.

Predsednik SLS pojasnjuje, da je funkcija za njihovo stranko izjemno pomembna. "Kar se tiče evropskih volitev, je bil rezultat vedno boljši, ko smo znotraj družine EPP našli nek način sodelovanja." Ocenjuje, da si sodelovanja s SLS želijo tudi v prihodnosti. 

Volitve bodo predvidoma sredi maja oziroma junija prihodnje leto. Ob polovični spolni kvoti in sistemu zadrge na volilnih listah, pa bo v strankah tudi veliko političnega rivalstva za položaj nosilca liste. Matjaž Nemec (SD) sicer rivalstvo ocenjuje za motivacijski moment. "Na tovariški, prijateljski način smo se s tem vselej zelo dobro znali spopasti. In videli predvsem v tem veliko prednost."

Kaj pa liberalci? V evropski politični družini ALDE se je nekoč kar trlo slovenskih strank, trenutno pa tam ni niti ene. "Pričakujejo se določene spremembe pred volitvami, pa tudi po evropskih volitvah. In seveda Gibanje Svoboda v tem kontekstu spremlja dogajanje na tem evropskem prizorišču in bo potem pristopilo k določeni stranki. Francozi so tu dejansko pomembna politična sila," komentira evropski poslanec največje vladne stranke Klemen Grošelj. 

Specifika Gibanja Svoboda je tudi to, da je oba evropska poslanca podedovala od LMŠ. V stranki pa je veliko posameznih apetitov, da bi v Bruselj poslali kakšnega svojega ustanovnega člana ali članico.