Vrh EU: Nekateri za okrepljeno varovanje mej, drugi ograjam manj naklonjeni

Voditelji držav članic unije so po pogovorih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, s katerim so več ur govorili o nadaljnji evropski podpori Ukrajini na vojaškem in drugih področjih, nadaljevali današnje izredno zasedanje. Razpravljali so še o globalni konkurenčnosti evropskega gospodarstva in migracijah.

Avstrijski kancler Karl Nehammer, ki je v sredo zagrozil z blokado izjave vrha EU, če ne bodo doseženi konkretni dogovori glede spopadanja z nezakonitimi migracijami, je danes ob prihodu na zasedanje znova poudaril, da bi morala EU financirati okrepljeno varovanje zunanjih meja EU.

Nehammer je sicer januarja zahteval dve milijardi evrov iz proračuna EU za financiranje širjenja mejne ograje med Bolgarijo in Turčijo, čemur Bruselj ni naklonjen. Kot je dejal danes, "nekateri pravijo ograje, drugi tehnična infrastruktura", odločilno pa je, da se Bolgariji na meji s Turčijo pomaga pri varovanju zunanje meje.

Za postavitev ograje se je danes zavzel tudi grški premier Kiriakos Micotakis. Kot je dejal ob prihodu na vrh, "absolutno" podpira ograje, ki bi jih financirala EU, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. "Ni logično, da EU plačuje tehnologijo, brezpilotna letala in nadzor, ne pa tudi samih ograj," je prepričan Micotakis.

Opozoril je, da je politika EU na področju vračanja nezakonitih migrantov neuspešna in se zavzel za boljše usklajevanje na ravni EU in učinkovitejše varovanje meje. "Ograje bi morale biti vključene v sveženj financiranja," je dejal grški premier, a obenem pripomnil: "V vsakem primeru Grčija gradi svojo ograjo - z evropskim denarjem ali brez njega."

Italijanska premierka Georgia Meloni je ob prihodu v Bruselj poudarila, da mora Evropa nadzorovati svoje zunanje meje, ter da se strinja z vsemi ukrepi, ki lahko pripomorejo k nadzoru nezakonitega priseljevanja. "Glede na različne meje potrebujemo različna orodja," je dejala po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa. "Podprli bomo zahteve drugih in upam, da bodo podprte tudi naše," je dodala.

Luksemburški premier Xavier Bettel pa se je glede postavitve ograje na zunanji meji odzval negativno. "Škoda bi bilo, če bi v Evropi zgradili zid z evropskimi zvezdami," je dejal. Zid še nikoli ni prinesel rešitve, tudi zid med Mehiko in Ameriko "ni prinesel ničesar", je dejal in se zavzel, da bi sredstva raje namenili za razvojno pomoč in druge programe.

Da je potreben pravni okvir, ki mora EU pomagati tudi pri reševanju problematike instrumentalizacije nezakonitih migracij, pa je poudaril litovski predsednik Gitanas Nauseda. Litva se je soočila z valom nezakonitih migrantov iz Belorusije in je medtem sama zgradila približno 480 kilometrov dolgo ograjo, je spomnil. V tretjih državah je treba okrepiti tudi "strateško komuniciranje", da bi potencialne migrante odvrnili od poti v EU, je dodal.

Slovenija ne podpira financiranja ograj na zunanjih mejah EU iz evropskih sredstev, je danes ob prihodu na zasedanje voditeljev članic EU dejal premier Robert Golob.

Današnjega zasedanja pa se je udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta je premierje in predsednike držav EU od začetka ruske agresije pred skoraj enim letom redno nagovarjal prek videopovezave, a se je danes vrha unije prvič udeležil tudi osebno.

V svojem nagovoru voditeljem sedemindvajseterice se je zahvalil za neomajno podporo Ukrajini, tudi za dobave orožja, ki ga njegova država potrebuje pri soočanju z rusko agresijo. Pri tem se je zavzel za pospešitev pošiljk, med drugim topništva in tankov, Ukrajini.

Ukrajina evropske partnerje poziva tudi k dobavi bojnih letal. Zelenski je tako že pred prihodom v Bruselj napovedal, da bo z voditelji EU govoril o nadaljnjih dobavah orožja Ukrajini, med drugim bojnih letal in raket dolgega dosega.

Kot je povedal na novinarski konferenci po plenarnem zasedanju voditeljev EU, je na sredinih pogovorih z britanskim premierjem Rishijem Sunakom v Londonu ter francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Olafom Scholzem v Parizu dobil "pozitiven vtis" glede nadaljnje pomoči.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta Zelenskemu zagotovila nadaljnjo podporo, tudi na vojaškem področju. "Prihodnji tedni in meseci bodo verjetno odločilni," je dejal Michel.

Nemški kancler Scholz se je sicer pred začetkom vrha zavzel za usklajeno pomoč Ukrajini in zagotovil, da si bo Nemčija prizadevala za hitro dobavo tankov. Za pospešitev dobav orožja Ukrajini se je zavzela tudi estonska premierka Kaja Kallas.

Ukrajinski predsednik se je na pogovorih o nadaljnji podpori Ukrajini z voditelji EU, med njimi s slovenskim premierjem Robertom Golobom, sestal še v okviru manjših skupin držav članic.

Golob je sicer ob prihodu na vrh povedal, da Slovenija ne bo napovedala dodatne pomoči Ukrajini. Po njegovih besedah so zdaj na vrsti velike članice EU, ki "so se do zdaj držale nekoliko ob strani".

Glede razprave o dobavi tankov in drugega orožja Kijevu je dejal, da se boji, "da gre pretežno za verbalno tekmovanje". "Vprašanje je, koliko tega je dejansko na terenu, počakajmo in bomo videli, kaj od tega bo realizirano, predvsem pa kdaj," je dejal.

Voditelji naj bi na današnjem zasedanju razpravljali tudi o mirovnem načrtu, ki ga je pripravila Ukrajina. Po Golobovih besedah v tem načrtu "marsikaj na prvi pogled izgleda nekoliko preambiciozno". Kot je dejal, ni optimist, in izrazil bojazen, da se obe strani zdaj pripravljata na zaostritev vojaških spopadov.

Zelenski se je zahvalil tudi za sankcije, ki jih je EU doslej sprejela proti Rusiji, a hkrati opozoril, da "moramo biti pri tem bolj proaktivni". Izpostavil je, da sankcije še ne vključujejo ruske jedrske energije, proizvodnje dronov in informacijsko-tehnološkega sektorja.

Predsednica Ursula von der Leyen pa je ob tem napovedala, da bo v prihodnjih dneh predstavila deseti sveženj sankcij proti Rusiji, ki bo vključeval ukrepe proti "številnim vojaškim in političnim voditeljem", na seznam sankcioniranih pa bodo dodali tudi tiste, ki širijo rusko propagando. Poleg tega bo nov paket sankcij vključeval dodatne prepovedi izvoza v skupni vrednosti več kot deset milijard evrov.

Zelenski je še poudaril, da je treba zagotoviti pravico ter ustanoviti sodišče za zločine v Ukrajini. Članice je pozval k podpori njegovemu načrtu za pravičen mir.

Pred prihodom na izredni vrh EU je ukrajinski predsednik nagovoril tudi Evropski parlament. V svojem govoru se je zahvalil ljudem v Evropi za podporo Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji. Kot je poudaril, Ukrajina brani "evropski način življenja".

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola pa je v pozdravnem govoru pred polno plenarno dvorano dejala, da je vodstvo Zelenskega navdahnilo ljudi po vsem svetu. Obisk ukrajinskega predsednika v parlamentu je označila za "izjemen trenutek v izjemnem času".

Metsola je pozvala tudi k nadaljnji podpori Ukrajini, tako politični kot vojaški. "Sedaj morajo države hitro kot naslednji korak razmisliti o zagotavljanju sistemov dolgega dosega in letal, ki jih potrebujete za zaščito svobode," je dodala.

Zelenski je bil ob prihodu v plenarno dvorano deležen bučnega aplavza in vzklikov navdušenja poslancev, ki so ga stoje pozdravili. To sicer ni bil njegov prvi nagovor evropskim poslancem, ki jih je od začetka ruske agresije prek videopovezave nagovoril že v začetku marca lani, le nekaj dni po začetku ruske agresije nad Ukrajino, kasneje pa tudi ob podelitvi nagrade Saharova za svobodo misli decembra lani, ko so nagrado podelili ukrajinskemu ljudstvu.