Tujina

'Vojna se bo končala tako, da bo Ukrajina ostala svobodna in neodvisna država'

Washington, 10. 07. 2024 06.23 | Posodobljeno pred 7 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
STA, N.Š., A. K.
Komentarji
173

Voditelji članic Nata se zbirajo na osrednjem delu zasedanja zavezništva v Washingtonu, ki ga je generalni sekretar Jens Stoltenberg označil za zgodovinskega. Obeležujejo 75. obletnico ustanovitve Nata, hkrati pa bodo sprejemali tudi pomembne odločitve za prihodnost, predvsem glede podpore Ukrajini, pa tudi na področju odvračanja in obrambe. Članice naj bi se medtem že dogovorile o besedilu sklepne izjave o članstvu Ukrajine. Po njihovem mnenju pa je sicer Kitajska ključna pri omogočanju ruske agresije na Ukrajino.

"To bo zgodovinski vrh, saj praznujemo 75-letnico najuspešnejšega zavezništva v zgodovini. Vendar pa ne bomo samo praznovali, ampak bomo sprejemali tudi pomembne odločitve za prihodnost na področju obrambe in odvračanja, podpore Ukrajini in poglobitve partnerstev, predvsem z našimi partnericami v azijsko-pacifiški regiji," je ob prihodu na osrednji del tridnevnega zasedanja, ki je zanj zadnji, povedal Stoltenberg.

Glede nadaljnje podpore Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo je povedal, da na vrhu pričakuje sprejetje celovitega svežnja, sestavljenega iz petih delov.

Eden od teh delov je Natovo poveljstvo, namenjeno usklajevanju vojaške pomoči Ukrajini in urjenja njenih vojakov. Drugi element je dolgoročna zavezanost pomoči Ukrajini. V svežnju so še napovedi dodatne vojaške pomoči, tudi na področju zračne obrambe, ter dvostranski varnostni sporazumi med državami članicami in Ukrajino.

Poleg tega vključuje vzpostavitev novega centra za usposabljanje na Poljskem, s katerim želijo zagotoviti interoperabilnost med Natovimi in ukrajinskimi silami.

"Vseh pet elementov skupaj obenem predstavlja močan most do ukrajinskega članstva v Natu. Prepričan sem, da bodo vse zaveznice ponovile svojo zavezanost temu, da bo Ukrajina postala članica Nata," je povedal generalni sekretar. Pojasnil je, da pogajanja o delu sklepne izjave glede članstva Ukrajine še potekajo.

Druga pomembna tema zasedanja je okrepitev izdatkov, ki jih države članice namenjajo za obrambo. Stoltenberg je poudaril, da bo letos dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) ali več za obrambo namenilo 23 od 32 članic.

To pa je tudi eden od razlogov, zakaj je prepričan, da bodo ZDA ostale trdna zaveznica ne glede na izid novembrskih volitev, na katerih se bosta pomerila sedanji predsednik iz vrst demokratov Joe Biden in republikanski kandidat Donald Trump.

Kritike iz ZDA oziroma s strani bivšega predsednika Trumpa so se namreč nanašale predvsem na to, da druge zaveznice za obrambo namenjajo premalo sredstev. V zadnjih letih se je to po Stoltenbergovih besedah precej spremenilo.

Med razlogi za to, da bodo ZDA ostale trdna zaveznica, je izpostavil še, da je močan Nato tudi v varnostnem interesu Washingtona. Obenem tako državljani kot člani ameriškega kongresa iz obeh strank podpirajo članstvo ZDA v zavezništvu.

Predstavniki držav članic naj bi se medtem že dogovorili o besedilu, ki ga bodo morali voditelji še uradno potrditi. V njem po navedbah tujih tiskovnih agencij piše, da je ukrajinska pot do članstva v Natu nepovratna. V besedilu po neuradnih informacijah poudarjajo, da bo Ukrajina povabilo v zavezništvo prejela, ko se bodo s tem strinjale vse države članice in ko bodo izpolnjeni pogoji.

Obenem naj bi se članice dogovorile, da bodo v prihodnjem letu Kijevu namenile vojaško pomoč v višini 40 milijard evrov. Toliko na letni ravni namenjajo že od začetka ruske invazije. Stoltenberg si je sicer v mesecih pred vrhom prizadeval, da bi Nato podal večletno finančno zavezo glede pomoči Ukrajini.

Spregovoril tudi Biden 

Vrh je v dvorani Andrew Mellon, kjer je 12 ustanovnih članic 4. aprila 1949 podpisalo severnoatlantsko pogodbo, slovesno odprl ameriški predsednik Joe Biden.

Pozdravil je povečanje porabe držav članic zveze Nato za obrambo, odhajajočemu generalnemu sekretarju Nata Jensu Stoltenbergu pa je izročil največje civilno odlikovanje ZDA - predsedniško medaljo svobode.

"V letu 2020, ko sem bil izvoljen za predsednika ZDA, je le devet članic zveze Nato porabljalo za obrambo dva odstotka BDP. Letos jih bo najmanj 23," je dejal Biden in dejal, da je Nato močnejši kot takrat, ko je mandat nastopil Stoltenberg. Ta je položaj prevzel leta 2014, oktobra pa ga bo nasledil nekdanji nizozemski premier Mark Rutte.

V kratkem a odločnem nagovoru je zatrdil, da je zveza Nato "močnejša kot kdajkoli", se pa je zaradi vojne v Ukrajini znašla v prelomnem trenutku. "Vojna se bo končala tako, da bo Ukrajina ostala svobodna in neodvisna država," je dejal. "Rusija ne bo prevladala. Prevladala bo Ukrajina," je zatrdil in napovedal novo pomoč državi v obliki dodatnih sistemov zračne obrambe.

Ukrajina bo glavna tema tridnevnega vrha Nata, ki se ga udeležujejo tudi slovenski premier Robert Golob v spremstvu zunanje ministrice Tanje Fajon in obrambnega ministra Marjana Šarca.

Slovenska delegacija se je po slovesnosti udeležila sprejema, ki ga je za predstavnike slovenske in ameriške gospodarske, politične in kulturne skupnosti v Združenih državah Amerike priredil Iztok Mirošič, veleposlanik Republike Slovenije v Washingtonu. Premier je izpostavil je dolgo pot Slovenije od samostojnosti do danes, ko obeležujemo 75. obletnico zavezništva in 20. obletnico članstva Slovenije v zvezi NATO.

"Danes ne praznujemo le obletnice zavezništva, temveč prijateljstvo med obema narodoma," je dejal in dodal, da je Slovenija ponosna, da je že drugič v svoji mladi zgodovini nestalna članica Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov – tudi s podporo Združenih držav Amerike. "Velikost in moč države nista pomembni. Pomembno je, da si delimo skupen cilj, to sta blaginja in demokracija za cel svet," je poudaril.

V nadaljevanju nagovora je predsednik vlade izpostavil uspehe Slovenije na gospodarskem področju. "Pred nami je svetla prihodnost. Moja zahvala gre vsem, ki v Združenih državah Amerike ohranjate slovensko kulturo in identiteto, s čimer še bolj poglabljate vezi med obema narodoma."

Pred uradnim začetkom Vrha zveze NATO je ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon včeraj sodelovala na okrogli mizi z naslovom Iz vizije v dejanja: ženske, mir in varnost v zavezništvu'. "Sodelovanje žensk bistveno izboljša rezultate v mirovnih pogajanjih. Kar 35 odstotkov več možnosti je, da bo mirovni dogovor trajal vsaj 15 let dlje, če so vanj vključene ženske. Več žensk pomeni več miru, zato Slovenija odločno podpira prenovljeno politiko zavezništva na področju Agende za ženske, mir in varnost (Women, Peace, Security - WPS), ki bo potrjena na vrhu NATO v Washingtonu. Naša verodostojnost je v veliki meri odvisna od tega, kako uspešni smo pri izvajanju Agende za ženske, mir in varnost. Zavezništvo ima tu potencial, da prevzame vodilno vlogo in v Sloveniji, ki je močna zagovornica WPS, se veselimo uresničitve te pomembne agende," je ob robu okrogle mize poudarila ministrica Fajon.

Minister Šarec pa je pred vrhom v Washingtonu položil venec k spomeniku neznanemu vojaku na pokopališču Arlington.

Letošnji vrh Nata poteka v znamenju obeležitve 75. obletnice zavezništva, njegovih ključnih dosežkov in sedanjih ter bodočih izzivov. Voditelji držav članic Nata bodo sicer v prihodnjih dneh razpravljali predvsem o nadaljnji podpori Ukrajini, možnostih za pridružitev Ukrajine zavezništvu ter krepitvi obrambne in odvračalne drže zavezništva.

V četrtek bo potekalo zasedanje članic zveze Nato s partnerji iz Indijsko-pacifiške regije, zasedanje Severnoatlantskega sveta z Ukrajino, premier Golob pa ima na sporedu bilateralno srečanje s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom.

Na vrhu bodo predvidoma potrdili novo pobudo za usklajevanje zahodne pomoči Kijevu in zavezo, da bodo prihodnje leto Ukrajini namenili za 40 milijard evrov vojaške pomoči.

KOMENTARJI (173)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

+5
Tisti, ki še vedno verjamejo v svobodno ukrajino in zmago nad Rusijo... Tisti ne znate sešteti 1+1. Da vam bo lažje seštevati, Ukrajina je prejela miljarde s tem se je zavezala, da bo vse derivate in bogatstvo dajala EU v Bruselj! Ne nam ne članicam v Bruselj. Ker da si boste pomagali pri seštevanju Italja je eno RIM je drugo. EU je eno Bruselj je drugo! No in da boste lažje prišli do rezultata... Vse od Rusije do Kitajske, Arabskih držav itd... NE trpi za finančno krizo in višanjem cen.. Medtem ko mi umiramo na obroke... Super sankcije! No zdaj pa seštevajte naprej!
tornadotex
10. 07. 2024 20.23
-1
Zmaga za Ukraino...Konec bo za Rusijo grenak...
periot22
10. 07. 2024 19.59
+5
Vojna se bo končala ko bo Amerika spakirala iz Ukrajine!
branko-r
10. 07. 2024 19.21
+3
sanje starca ki še za sebe ne ve kako mu je ime
MarkoJur
10. 07. 2024 19.19
+4
Zeleni bo poslal vse reveže v boj in se jih tako znebil. Ukrajina je itak že vsa razprodana - prodali so jo ''begunci'', ki se po vsem svetu vozijo s prestižnimi avtomobili.
setisfekšn
10. 07. 2024 19.14
+3
Rusi ne bodo pustil amerom nič ukrotov!!,pa se lahko biden prelomi?!!
setisfekšn
10. 07. 2024 19.12
+4
Ne razumem kaj ameri tako hlepijo po ukrajinskom ozemlju ali samo da prodajajo orožje ali imajo druge cilje
MarkoJur
10. 07. 2024 19.21
+5
Imajo rude, uran, kmetijstvo itd. in to je že vse prodano...Tudi Biden mlajši ima tam ''investicije'', samo zato se gre. Upam, da zmaga orangeman
202021
10. 07. 2024 20.13
+0
kmalu bo to rusko in niče ne ostane za bidena in podobno sodrgo
setisfekšn
10. 07. 2024 19.10
+3
To ti biden putina vpraši!!!
nestabilen
10. 07. 2024 19.09
+6
Rusi nimajo nic proti svobodni in neodvisni Ukrajini,samo problem Rusov v Ukrajini je treba resit in brez NATA v Ukrajini.Problem je da to ne pase USA.NATO.neodvisnost in svoboda ne grejo skupaj.Ko si v NATU si oplel.
mr.poper
10. 07. 2024 18.06
-5
Bravo JOE ,saj to bi si zaslužil vsak , ki ima svojo državo .
nikhrast
10. 07. 2024 17.36
-11
Kaos bo v Rusiji ko krepne Putin, to se vedno zgodi po smrti diktatorja.
94001
10. 07. 2024 17.16
+2
UE nima šans. Žal. Pa ne maram Rusov.
bohinj je zakon
10. 07. 2024 16.44
+5
Vojna v Ukrajini bo trajala vse dokler bo Bedni hotel. Ko bo rekel konec..............bo konec. Američani v tej vojni ne umirajo...........vse je ok.
cirenij
10. 07. 2024 16.59
+1
On ne bo rekel konec! Edino na žalost čez čas, ko izgubi volitve.
vicente
10. 07. 2024 16.27
+5
Je reku 85 letni Američan z zametki parkinsonove
zvoneti
10. 07. 2024 15.41
+5
Ha, ha ......svobodna, resno???? razseljena, porušena, koliko je že zadolžena pri BlackRock-u, Pimcu, Amundiu.....Kdo je že pokupil najboljša kmetijska zemljišča? Ej, ej, mislili ste, da ste reveži, sedaj boste sužnji kapitala, kar je najslabša možna izbira.
202021
10. 07. 2024 20.14
marre
10. 07. 2024 15.29
-3
Tocno tako mora bit v nasprotnem primeru bo Putler dokazal, da mednarodna pravila in dogovori ne veljajo nic, da lahko mocnejsa drzava napade in okupira manjso in s tem bi prisli v obdobje neskoncnih velikih vojn.. Kar se pac ne sme zgoditi.
Marcus Aureliuss
10. 07. 2024 15.06
+3
Vprašanje je samo v kakšnem obsegu bo bila nova Ukrajina, ko se posebna operacija uspešno zaključi. Nekaj ozemlja bo vzela še Belorusija, Romunija in predvsem Poljska. Vprašanje je ali bo tudi Moldavija raztegnila mejno črto proti Odesi do Črnega morja.
marre
10. 07. 2024 15.28
-1
Prokremeljske pravljice.. To kremeljsko izmisljiotino poslusamo ze skoraj tolk dolg, kolikor traja vojna. Nobenmu se ne tozi po tujem teritoriju, no mogoce edino Kremeljskemu pudlju Orbanu..
DR. RNR
10. 07. 2024 14.49
+1
Sama izbrana intiligenca na kupu. Demokraticni blesci.
maš_miš
10. 07. 2024 14.39
+2
Kaj bo z UA niti slučajno ni jasno. Nekoliko bolj jasno je, da bo Biden najkasneje čez 5 let vsem v napoto. Svinjarije na vseh straneh. Ustaviti je treba vojne!
puspan
10. 07. 2024 14.18
-1
Veliko bolj srečen bi bil okupiran od USA, kot osvobojen od Putlerja.
DR. RNR
10. 07. 2024 14.40
+1
puspan
10. 07. 2024 21.50
Saj sem in prav nič mi ne manjka. Ti pa kar ostani tam, kjer od same sreče skozi okna skačejo.