Nacionalne izredne razmere, krajše tuširanje, polnjenje telefonov le podnevi

Filipini so postali prva država, ki je razglasila nacionalne izredne razmere, saj je vpliv vojne, ki se odvija 7000 kilometrov stran, zelo močno občuten. Najbolj so posledice občutili vozniki, ki so za BBC povedali, da jim je dnevna plača padla s 1000 do 1200 pesosov (od 14,50 do 21,70 evra) za 12-urno izmeno na zgolj 200 do 500 pesosov (od 2,90 do 7,25 evra). Vozniki so se že prej soočali s kopico težav, vključno s trošarino, a nedavna rast cen zdaj pomeni veliko hujše težave.

"Zahvaljujoč temu delu sem lahko šolal hčeri, ena je ravnokar diplomirala, druga pa je v zadnjem letniku," je povedal voznik Carlos. "Živeli smo dobro. Zdaj pa ne vemo, kaj nas čaka v naslednjih tednih. Če se bo to nadaljevalo, bo to zagotovo uničilo nas in naše družine."

Težave imajo tudi ribiči in kmeti, ki se spopadajo z visokimi stroški goriva. Nekateri pridelovalci zelenjave v Bulacanu so bili že prisiljeni opustiti setev. Vlada jim je sicer ponudila denarno pomoč, toda to ni dovolj.

V Južni Koreji svetujejo, naj bodo tuširanja krajša, telefone pa naj polnijo le podnevi, da bi prihranili elektriko. Japonska bo ta teden sprostila največje zaloge nafte v svoji zgodovini, državljanom pa sporočajo, da ni potrebe po kopičenju toaletnega papirja kljub naraščajoči paniki zaradi morebitnega pomanjkanja potrošniških dobrin.

Naraščajoče motnje so temačen pokazatelj, kaj bi se lahko zgodilo po vsem svetu, saj je vojna v Iranu zadušila ključen vir surove nafte in zemeljskega plina. Azijske države so močno odvisne od uvoza iz Bližnjega vzhoda, ki predstavlja približno 60 odstotkov naftnih zalog regije.

Konflikt, ki traja že četrti teden, je obremenil zaloge surovin, ki jih države običajno hranijo v rezervi. Naraščajoče cene goriva so prisilile azijske letalske družbe, med drugim iz Vietnama, Filipinov, Avstralije in Pacifika, da so prekinile ali zmanjšale število letov. Medtem ko se številne države trudijo zagotoviti več surovin na svetovnem trgu, je grožnja pomanjkanja sprožila skrbi glede tega, kako bi se primanjkljaji lahko prelili v azijsko predelovalno industrijo in na koncu povzročili večje pomanjkanje blaga, kot so elektronika, avtomobili in tekstil.

Nekatere države, med njimi Kitajska, so omejile čezmorske pošiljke goriva in drugih materialov, da bi zaščitile lastne domače zaloge.

Južna Koreja razmišlja o omejitvi izvoza naftnega destilata (nafta), stranskega produkta predelave nafte, je povedal Yang Gi-wook, direktor urada za varnost industrijskih virov v tej državi. Pomanjkanje tega produkta povzroča tudi zmanjšanje proizvodnje v petrokemičnih podjetjih na Japonskem.

Tudi Indija je začela čutiti posledice. Skoraj polovica indijskega uvoza surove nafte – skupaj z velikim deležem pošiljk utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) in utekočinjenega naftnega plina (LPG) – navadno poteka skozi Hormuško ožino.

Ekonomisti že znižujejo napovedi gospodarske rasti države, rupija pa je padla na rekordno nizko vrednost. V restavracijah in kuhinjah po vsej Indiji tople jedi in pijače, celo samose, dose in čaj chai, izginjajo z jedilnikov, saj porast cen plina vodi do neformalne racionalizacije.

Indijske vezi z regijo sicer segajo globlje od energetike. Okoli 10 milijonov Indijcev živi in dela po vsem Zalivu ter domov pošilja rekordna denarna nakazila, ki preživljajo milijone družin in pomagajo financirati velik del indijskih zunanjih računov.

V širšem smislu so indijske gospodarske vezi z Bližnjim vzhodom globoke: regija predstavlja 17 odstotkov indijskega izvoza, zagotavlja 55 odstotkov surove nafte in ustvarja 38 odstotkov denarnih nakazil, po podatkih borznoposredniške družbe Jefferies.

Širitev vojne v Zalivu bi zato lahko zadela Indijo na več frontah: oskrba z energijo, tokovi denarnih nakazil iz diaspore in občutljivo diplomatsko ravnotežje Delhija med Washingtonom, Teheranom in arabskimi zalivskimi državami.

Zaenkrat je Delhi previden. Indija "čaka in opazuje" sredi naraščajoče negotovosti, pravi Harsh V. Pant iz možganskega trusta Observer Research Foundation.

Če se kriza zavleče, Pant svari, da bi lahko bila "bolj škodljiva v smislu dolgoročnega sodelovanja Indije z regijo". Kljub vsej retoriki o indijsko-iranskih vezeh, trdi Pant, so te že dolgo omejene, predvsem zaradi marginalizacije Irana v svetovnem gospodarstvu. Ta realnost je Indijo prisilila k poglabljanju partnerstev s ključnimi zalivskimi državami, kar pomeni, da bo nestabilnost tam obravnavana v Delhiju z veliko večjo nujnostjo.

Toda Indija bi lahko diplomatsko izgubila tudi po drugi plati, meni KC Singh, nekdanji indijski veleposlanik v Iranu. "Nepripravljenost premierja Narendre Modija, da bi kritiziral Izrael med nedavnim obiskom, le nekaj dni pred napadi, je Indiji odvzela nevtralnost. Iran tega verjetno ne bo pozabil," je Singh zapisal v časopisu The Tribune.