Deset milijonov za informacije o iranskih voditeljih

Ameriško centralno poveljstvo (Centcom) je sporočilo, da sta bili dve oskrbni letali z gorivom vpleteni v isti incident, ki pa ni bil posledica sovražnega ali prijateljskega ognja. Eno letalo je strmoglavilo blizu Turaibila, ki leži ob iraško-jordanski meji, je za CBS News povedal iraški obveščevalni vir.

Usoda šestih članov posadke strmoglavljenega zračnega tankerja sprva ni bila jasna, pozneje pa so sporočili, da je umrlo vseh šest članov posadke na krovu. Preiskava vseh okoliščin dogodka se nadaljuje. Kot je dodal Centcom, še 24 ur ne bodo objavili identitete umrlih, da lahko prej obvestijo njihove svojce.

Drugo letalo je varno pristalo v izraelskem Tel Avivu. Na družbenih omrežjih kroži tudi fotografija ameriškega letala KC-135 z vidno poškodbo repa na tleh letališča Ben Gurion v Izraelu. Podatki sledenja leta kažejo, da je to letalo razglasilo izredne razmere z oddajo mednarodne kode za stisko 7700 in nato varno pristalo v Tel Avivu.

Čeprav ameriške oblasti trdijo, da se nesreča ni zgodila zaradi sovražnega ali prijateljskega ognja, pa je proiranska skupina Islamski odpor iz Iraka prevzela odgovornost za sestrelitev ameriškega zračnega tankerja, poroča Sky News. Sporočili so, da so v zahodnem Iraku sestrelili letalo ameriške vojske KC-135 "z ustreznim orožjem".

Po ocenah revije Forbes en sam strato-tanker boeing KC-135 stane približno 79 milijonov dolarjev (cca. 69 milijonov evrov). Ceno so preračunali glede na inflacijo, saj je na spletni strani ameriških letalskih sil naveden zgolj podatek, da je to letalo leta 1998 stalo 39,6 milijona dolarjev.

To je sedaj že četrto strmoglavljenje ameriškega vojaškega letala od začetka napadov na Iran, potem ko je zračna obramba Kuvajta pred tednom dni po napaki sestrelila tri lovska letala F-15. Vseh šest članov posadke letal je varno izskočilo s padalom.

V ameriški operaciji "Epski bes" je bilo doslej, pred tem incidentom, ubitih sedem ameriških vojakov, približno 140 pa jih je bilo ranjenih, od tega osem huje, je v začetku tedna sporočil Pentagon.

 Ameriški State Department je danes ponudil do deset milijonov dolarjev (8,5 milijonov evrov) nagrade za informacije o novem iranskem voditelju Modžtabi Hameneju in drugih visokih uradnikih vlade v Teheranu. Med njimi sta minister za obveščevalne in varnostne zadeve Esmail Hatib in notranji minister Eskandar Momeni.

Program State Departmenta, poimenovan Nagrade za pravico objavlja seznam iskanih s fotografijami, vendar za vse iskane položaje nima ne imen in ne fotografij. Američani med drugim ne vedo, kdo vodi iransko revolucionarno gardo, kar skupaj z razpisom nagrade pri ameriških komentatorjih sproža skrbi, da so obveščevalne zmogljivosti Washingtona in Izraela po smrti ajatole Alija Hameneja postale omejene, poroča časnik New York Post.

"Te osebe poveljujejo in usmerjajo različne enote iranske Islamske revolucionarne garde, ki načrtuje, organizira in izvaja teroristične akcije po vsem svetu. Vaše informacije vam lahko prinesejo pravico do preselitve in nagrade," ponuja State Department in prosi za informacije preko družbenih medijev in aplikacij, kot je Signal.

Tiralica ne navaja, za kakšne informacije je predvidena denarna nagrada, vendar je to v ZDA običajno pogojeno z informacijami, ki vodijo do aretacije in obsodbe iskane osebe. V ameriško-izraelski vojni proti Iranu je bil doslej med drugimi ubit vrhovni vodja ajatola Ali Hamenej, ki ga je nasledil njegov sin Modžtaba Hamenej.

Turško obrambno ministrstvo je sporočilo, da so Natovi sistemi zračne obrambe, nameščeni v vzhodnem Sredozemlju, danes prestregli novo balistično raketo, ki je bila izstreljena iz Irana v turški zračni prostor. Razbitine sestreljene rakete so pristale v bližini mesta Adana. 

Sporočili so še, da se turške oblasti posvetujejo z Iranom, "da bi razjasnili vse okoliščine incidenta".

"Odločno in brez oklevanja sprejemamo vse potrebne ukrepe proti vsaki grožnji, usmerjeni proti ozemlju in zračnemu prostoru naše države," je turško obrambno ministrstvo sporočilo v izjavi.

Že zjutraj so se oglasile sirene za zračni napad v Natovem letalskem oporišču Incirlik, ki leži v bližini Adane, kjer so nastanjene tudi ameriške enote. Na družbenih omrežjih pa krožijo tudi posnetki, ki naj bi ujeli trenutek sestrelitve rakete. Sirene so po poročanju AFP zadonele tudi v Batmanu na jugovzhodu države, kjer se nahaja vojaško oporišče za brezpilotne letalnike.

To je že tretja raketa, ki jo je Iran izstrelil proti turškemu zračnemu prostoru od začetka ameriško-izraelskih napadov na Iran. Zračna obramba zveze Nato je že prejšnjo sredo in nato še v ponedeljek prestregla dve balistični raketi, ki naj bi proti Turčiji prileteli iz Irana.

Turčija je v začetku tedna sporočila, da bo v luči zadnjih incidentov okrepila zračno obrambo, in sicer bo v osrednjem delu države namestila sistem patriot.

Iranska revolucionarna garda je danes sporočila, da je skupaj z libanonskim šiitskim gibanjem Hezbolah izstrelila rakete in drone nad Izrael. V Tel Avivu je bilo slišati eksplozije, potem ko je izraelska vojska poročala o raketah iz Irana. O žrtvah ne poročajo.

Revolucionarna garda je v izjavi navedla, da je napade izvedla v podporo Palestincem ob dnevu Jeruzalema (arabsko Al Kuds), ki ga islamska republika tradicionalno obeležuje vsako leto na zadnji petek islamskega svetega meseca ramadan.

V Tel Avivu je bilo danes slišati eksplozije, na dveh mestih pa se je dvigal črn dim, potem ko so se oglasile sirene za zračni napad, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Na kraju dogodka so bile reševalne ekipe, vendar o žrtvah ne poročajo.

Vojska je sicer pred tem sporočila, da je identificirala rakete iz Irana in da zračna obramba deluje.

Ob Tel Avivu so se sirene za zračni napad oglasile tudi v osrednjem Izraelu in delih zasedenega Zahodnega brega, poroča BBC.

Izraelska zračna obramba je od začetka vojaške operacije na Iran pred dvema tednoma prestregla večino iranskih izstrelkov, vendar pa ostanki, ki padejo na tla, povzročajo škodo. Od začetka vojne je bilo sicer v Izraelu ubitih skupno 12 ljudi.

Izraelska vojska je danes tudi sporočila, da je od začetka skupne operacije z ZDA izvedla približno 7600 napadov v Iranu in 1100 v Libanonu.

Približno 2000 napadov je bilo usmerjenih na "sedež in sredstva iranskega terorističnega režima", približno 4700 pa na raketni program islamske republike, je pojasnila.

V Libanonu pa je vojska napadla 200 "raketnih in lansirnih tarč" ter približno 35 poveljniških in kontrolnih točk proiranske milice, pri čemer je ubila "več kot 380 teroristov Hezbolaha", še poroča AFP.

Izraelska vojska (IDF) je zjutraj sporočila, da je v zadnjem dnevu v zahodnem in osrednjem delu Irana zadela več kot 200 ciljev, vključno z lansirniki raket, obrambnimi sistemi in obrati za proizvodnjo orožja.

Ogromne eksplozije so zatresle tudi središče Teherana. Kot poroča iranska državna televizija, so napadi prizadeli območje nedaleč od kraja, kjer so potekale demonstracije, na katerih se je zbralo več tisoč podpornikov iranske vlade. Po poročanju državne televizije je bila pri tem ubita najmanj ena oseba, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Državna televizija je predvajala posnetke množic, ki so se zbrale v Teheranu in drugih večjih mestih, ki so s shodom obeležile dan Al Kudsa oziroma dan Jeruzalema, ki poteka zadnji petek ramadana v podporo Palestini. Ob izrazu podpore Palestincem je shod praviloma uperjen proti Izraelu, na njem pa tudi pozivajo k osvoboditvi Jeruzalema.

Shoda v Teheranu se je udeležilo tudi več visokih iranskih predstavnikov, med njimi predsednik države Masud Pezeškian in vodja vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani. Laridžani je v izjavi za državno televizijo izraelsko-ameriške napade zavrnil kot dejanja iz strahu in obupa. "Problem Trumpa je ta, da ne razume, da je iranski narod pogumen, močan in odločen narod. Bolj kot bo povečeval pritisk, bolj se bo krepila odločnost naroda," je dejal. "Ti napadi (v bližini kraja shoda) izvirajo iz strahu in obupa," je dodal.

Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa, ki navaja priče, je udeležba manjša kot v minulih letih, kar naj bi bi bila predvsem posledica strahu pred napadi, pa tudi odhoda številnih prebivalcev iz Teherana zaradi vojne. Udeleženci so nosili iranske zastave ter fotografije v napadih ubitega nekdanjega vrhovnega iranskega voditelja ajatole Alija Hameneja in njegovega sina Modžtabe Hameneja, ki ga je nasledil na položaju. Vzklikali so gesla proti Izraelu in ZDA.

Novi ameriško-izraelski napadi na Iran sledijo svarilu, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump davi objavil na družbenem omrežju Truth Social in v katerem je nakazal nadaljevanje vojaškega posredovanja. "Opazujte, kaj se bo zgodilo s temi motenimi izmečki danes," je zapisal.

Kljub nekaterim predhodnim izjavam, v katerih je nakazal skorajšnje končanje konflikta, je Trump tokrat poudaril vzdržljivost ameriške vojske. "Imamo vojaško zmogljivost brez primere, neomejeno streliva in veliko časa," je zatrdil. Vztrajal je, da so uničili iransko mornarico in letalske sile ter zdesetkali njihove zmogljivosti v dronih in raketah.

Tudi Iran je sprožil serijo povračilnih raketnih napadov na Izrael in države v regiji. V današnjih napadih je bilo po navedbah izraelskih oblasti v mestu Zarzir na severu Izraela, kjer je bilo zadetih več poslopij, ranjenih več deset ljudi. Ena oseba je utrpela zmerno težke poškodbe, medtem ko je 58 ljudi bilo lažje poškodovanih, poroča izraelski Haaretz. 

Raketa je zadela tudi stavbo v mestu Kirjat Tivon. Izraelski mediji pa poročajo, da so se tudi na jugu države oglasile sirene.

Oblasti v Savdski Arabiji medtem poročajo, da so prestregle več kot 20 dronov, med drugi tudi nad diplomatsko četrtjo v Rijadu, ki gosti tuja veleposlaništva.

Napad so prestregli tudi nad Dubajem v Združenih arabskih emiratih, kjer so ostanki sestreljenega izstrelka padli na stavbo v središču mesta. Po padcu razbitin sestreljenega izstrelka v dubajski industrijski coni Al Kuz je zagorelo, gasilci pa se trudijo požar pogasiti. 

Lokalne oblasti so še navedle, da so od začetka konflikta prestregle več kot 1500 iranskih dronov in skoraj 300 raket.

Iranski droni so danes poleteli tudi nad Oman, kjer sta bila v padcu enega od sestreljenih na severu države ubita dva človeka, tuja delavca. Več ljudi je bilo ranjenih, so sporočile tamkajšnje oblasti. Še en dron je padel na odprto območje, navedbe varnostnih virov povzemajo tiskovne agencije.

ZDA in Izrael sta od začetka posredovanja proti Iranu pred dvema tednoma v državi zadela 1500 ciljev, je povedal ameriški obrambni minister Pete Hegseth in za danes napovedal največje število napadov doslej. Glede novega iranskega voditelja, ki se od imenovanja še ni pojavil v javnosti, je menil, da je ranjen in najverjetneje iznakažen.

Izrael stopnjuje tudi napade na Libanon. Izraelska vojska je sporočila, da je izvedla napad na most Zrazijeh nad reko Litani v južnem Libanonu. IDF trdi, da so člani Hezbolaha most uporabljali kot "osrednji prehod" čez reko in da so pred kratkim v njegovo bližini namestili sisteme za izstrelitv raket.

V izraelskem napadu na dolino Beka v Libanonu sta bili ubiti dve osebi, še tri pa so kritično ranjene.

V napadu na območju Tajr Felsaj na jugu Libanona je bilo zadeto reševalno vozilo. Lokalni mediji poročajo, da je vozilo poškodovano, poročil o žrtvah ali ranjenih pa za zdaj ni. 

Po navedbah libanonskih oblasti so od začetka vojne registrirali že več kot 820.000 notranje razseljenih ljudi. V izraelskih napadih je bilo v slabih dveh tednih ubitih 687 ljudi. IDF je vse prebivalce Libanona, ki živijo južno od reke Zahrani – približno 40 kilometrov od libanonsko-izraelske meje, pozval, naj "zaradi dejavnosti Hezbolaha na tem območju" evakuirajo območje in se odpravijo proti severu države. Po ocenah izraelskega Haaretza je trenutno okoli 13 odstotkov Libanona pod izraelskim ukazom za evakuacijo.

Iranska revolucionarna garda (IRGC), ideološka veja iranske vojske, je danes opozorila, da bo odgovor na morebitne nove protivladne proteste v Iranu silovitejši, kot je bil januarja, ko je bilo v njihovem zatrtju ubitih več tisoč ljudi.

V izjavi, ki jo je objavila državna televizija, je revolucionarna garda poudarila, da "zloben sovražnik, ki ni dosegel svojih ciljev na bojnem polju, znova skuša vzbuditi strah in ulične nemire". V primeru novih nemirov je obljubila "močnejši udarec kot 8. januarja", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tako ZDA kot Izrael, ki že dva tedna izvajata napade na Iran, ob tem pozivata Irance k strmoglavljenju oblasti. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je kot enega od ciljev napadov izpostavil "vzpostavitev pogojev za Irance, da strmoglavijo iransko vlado". K uporu in strmoglavljenju vlade je Irance pozval tudi ameriški predsednik Donald Trump.

Iranske oblasti so 8. januarja krvavo zatrle proteste, ki so se začeli decembra lani zaradi visokih življenjskih stroškov in kmalu prerasli v množične protivladne proteste. Proteste so označile za nemire, zanje pa okrivile "teroriste", ki delajo za Izrael in ZDA, ter jih brutalno zatrle. Potrdile so okoli 3000 smrtnih žrtev, med katerimi naj bi bili večinoma pripadniki varnostnih sil in naključni mimoidoči. Odgovornost za nasilje pa so pripisale "terorističnim dejanjem", ki naj bi jih spodbujali sovražniki Irana – ZDA in Izrael. Aktivisti medtem poročajo o več kot 7000 ubitih, pa tudi o namernem streljanju varnostnih sil na protestnike.

Na severu Iraka je bil v napadu ubit francoski vojak, je sporočil francoski predsednik Emmanuel Macron in tako potrdil prvo smrtno žrtev med francoskimi vojaki v bližnjevzhodni vojni. Kdo naj bi stal za napadom, ni razkril, je pa bila regija, kjer so nameščene enote več držav, že tarča več napadov proiranskih milic.

Pripadnik francoskih oboroženih sil je umrl v napadu na območju mesta Erbil, več drugih vojakov je bilo poleg tega ranjenih, je v izjavi na omrežju X sporočil Macron.

Napad na francoske sile, ki so v regiji nastanjeni v okviru mednarodne koalicije, je označil za nesprejemljivega. "Njihova prisotnost v Iraku je del okvira boja proti terorizmu. Vojna v Iranu ne more upravičiti takih napadov," je dodal.

Francoska vojska je pred tem poročala, da so bazo, kjer so njihovi vojaki sodelovali pri urjenju svojih iraških kolegov, zadeli droni. Po besedah regionalnega guvernerja je bilo v napadu tarča oporišče v kraju Mala Kara, ki leži približno 40 kilometrov stran od Erbila.

Malo pred tem je ena od proiranskih skupin, ki delujejo na območju, posvarila, da so po prihodu francoske letalonosilke na "območje operacij ameriškega osrednjega poveljstva" njihove tarče tudi francoski interesi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Napad, v katerem je življenje izgubi francoski vojak, sledi četrtkovemu ločenemu napadu z dronom na italijansko oporišče v Erbilu, ki se nahaja znotraj kompleksa, ki gosti tudi druge tuje sile. Ranjenih pri tem ni bilo, Italija pa je sporočila, da začasno umika svoje osebje iz baze.

Francoski in italijanski vojaki so med pripadniki več tujih enot oboroženih sil, ki v okviru mednarodne koalicije pod vodstvom ZDA, ustanovljene za boj proti skrajni skupini Islamska država, tam urijo kurdske varnostne sile.

Šrilanka bo danes Iranu vrnila posmrtne ostanke 84 Irancev, ki so umrli minuli teden v ameriškem napadu na iransko fregato pred šrilanško obalo. Iran je na Šrilanko za potrebe repatriacije poslal letalo. 32 mornarjev, ki jih je šrilanška mornarica rešila pred utopitvijo, pa ostaja v državi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Iranska fregata IRIS Dena se je prejšnjo sredo potopila pred obalo Šrilanke. Kmalu po potopitvi fregate je odgovornost za napad nanjo prevzel Washington.

Po navedbah AFP bo letalo, s katerim bodo v Iran vrnili posmrtne ostanke 84 Irancev, vzletelo z mednarodnega letališča Mattala na jugu Šrilanke, na katerem so poostrili varnostne ukrepe.

22 od 32 iranskih mornarjev, ki so preživeli napad ZDA, pa je že zapustilo bolnišnico in se trenutno nahajajo v letalski bazi na jugu Šrilanke.

V šrilanške vode je v zadnjih dneh vplula še ena iranska ladja, in sicer IRIS Bushehr, ki so ji šrilanške oblasti dovolile zasidranje. Iz ladje se je izkrcalo 219 članov posadke, ki so trenutno nameščeni v kampu mornarice severno od največjega mesta Kolombo.

ZDA so začasno omilile gospodarske sankcije proti Rusiji in dovolile prodajo ruske nafte in naftnih derivatov, ki so že naloženi na ladje na morju, da bi zmanjšale gospodarski vpliv po napadih ZDA in Izraela na Iran, je v četrtek zvečer sporočilo ministrstvo za finance. Moskva je odzivu izrazila zadovoljstvo, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ameriški finančni minister Scott Bessent je dejal, da gre za začasni ukrep za "spodbujanje stabilnosti na svetovnih energetskih trgih", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Dovoljenje bo veljalo do 11. aprila.

"Ta ozko zasnovan, kratkoročni ukrep velja le za nafto, ki je že v tranzitu, in ruski vladi ne bo prinesel znatne finančne koristi," je po poročanju BBC dejal Bessent. Kot je dodal, ruska vlada "večino svojih prihodkov od energije pridobi iz davkov, odmerjenih na mestu črpanja".

Bessent je že prej dejal, da administracija predsednika Donalda Trumpa razmišlja o odpravi sankcij na del ruske nafte.

"ZDA priznavajo, da brez ruske nafte svetovni energetski trg ne more ostati stabilen," pa je v odzivu na Telegramu zapisal odposlanec ruskega predsednika Vladimirja Putina, Kiril Dmitrijev. Dodal je, da je nadaljnje rahljanje sankcij za ruske energente vse bolj neizogibno "kljub odporu dela bruseljske birokracije".

Da bo ameriška omilitev sankcij na prodajo ruske nafte pomagala pri stabilizaciji energetskih trgov, je prepričan tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. "Brez znatnih količin ruske nafte je stabilizacija svetovnih energetskih trgov nemogoča," je dejal po poročanju ruskih tiskovnih agencij.

V Kijevu pa menijo, da bo odločitev o omilitvi sankcij Moskvi zgolj omogočila, da podaljša vojno v Ukrajini, ki traja že več kot štiri leta.

"Ta odločitev zagotovo ne bo pomagala stabilizirati trga, bo pa Rusiji pomagala, da se bo vojskovala dlje – in to v času, ko sama pomaga iranskemu režimu destabilizirati Bližnji vzhod," je po poročanju AFP dejal ukrajinski diplomatski vir, ki ni želel biti imenovan.

Vojna na Bližnjem vzhodu je praktično ustavila promet v Hormuški ožini, skozi katero potuje petina svetovne surove nafte, cene nafte pa se še naprej zvišujejo. Mednarodna agencija za energijo (IEA) ocenjuje, da je vojna povzročila največjo motnjo v oskrbi v zgodovini svetovnega trga z nafto.

Z Bližnjega vzhoda se je od konca februarja, ko sta ZDA in Izrael začeli napade na Iran, domov vrnilo okoli 47.000 Američanov, je v četrtek za AFP dejal neimenovani predstavnik State Departmenta. Ministrstvo je za repatriacijo svojih državljanov zagotovilo skoraj 50 čarterskih letov.

State Department je neposredno pomagal 32.000 Američanom, ki so se v ZDA z Bližnjega vzhoda vrnili s čarterskimi ali komercialnimi leti.

"Neposredno smo zagotovili varnostna navodila in pomoč pri potovanju približno 32.000 prizadetim Američanom," je po poročanju AFP povedal neimenovani uradnik.

Ameriški vladni uradniki so bili takoj po izbruhu spopadov deležni kritik, da niso poskrbeli za svoje državljane na Bližnjem vzhodu, čeprav bi lahko vnaprej sklepali, da se bo Iran odzval na ameriške napade in se bo skušal maščevati z napadi na ameriške cilje, interese in ljudi okrog Perzijskega zaliva.

State Department je nato začel organizirati čarterske polete, za katere državljanom niso zaračunali vozovnic.

State Department je v četrtek dvignil stopnjo teroristične nevarnosti za Azerbajdžan in državljanom priporočil, naj ponovno premislijo, ali želijo potovati tja. Azerbajdžan je od izbruha spopadov po trditvah Američanov tarča domnevnih iranskih napadov z droni, kar Teheran zanika.