Je bil zračni tanker sestreljen?

Ameriško centralno poveljstvo je sporočilo, da sta bili dve oskrbni letali z gorivom vpleteni v isti incident, ki pa ni bil posledica sovražnega ali prijateljskega ognja. Eno letalo je strmoglavilo blizu Turaibila, ki leži ob iraško-jordanski meji, je za CBS News povedal iraški obveščevalni vir.

Usoda petih članov posadke strmoglavljenega zračnega tankerja ni jasna.

Drugo letalo je varno pristalo v izraelskem Tel Avivu. Na družbenih omrežjih kroži tudi fotografija ameriškega letala KC-135 z vidno poškodbo repa na tleh letališča Ben Gurion v Izraelu. Podatki sledenja leta kažejo, da je to letalo razglasilo izredne razmere z oddajo mednarodne kode za stisko 7700 in nato varno pristalo v Tel Avivu.

Čeprav ameriške oblasti trdijo, da se nesreča ni zgodila zaradi sovražnega ali prijateljskega ognja, pa je proiranska skupina Islamski odpor iz Iraka prevzela odgovornost za sestrelitev ameriškega zračnega tankerja, poroča Sky News. Sporočili so, da so v zahodnem Iraku sestrelili letalo ameriške vojske KC-135 "z ustreznim orožjem".

Po ocenah revije Forbes en sam strato-tanker boeing KC-135 stane približno 79 milijonov dolarjev (cca. 69 milijonov evrov). Ceno so preračunali glede na inflacijo, saj je na spletni strani ameriških letalskih sil naveden zgolj podatek, da je to letalo leta 1998 stalo 39,6 milijona dolarjev.

To je sedaj že četrto strmoglavljenje ameriškega vojaškega letala od začetka napadov na Iran, potem ko je zračna obramba Kuvajta pred tednom dni po napaki sestrelila tri lovska letala F-15. Vseh šest članov posadke letal je varno izskočilo s padalom.

V ameriški operaciji "Epski bes" je bilo doslej ubitih sedem ameriških vojakov, približno 140 pa jih je bilo ranjenih, od tega osem huje, je v začetku tedna sporočil Pentagon.

Na severu Iraka je bil v napadu ubit francoski vojak, je sporočil francoski predsednik Emmanuel Macron in tako potrdil prvo smrtno žrtev med francoskimi vojaki v bližnjevzhodni vojni. Kdo naj bi stal za napadom, ni razkril, je pa bila regija, kjer so nameščene enote več držav, že tarča več napadov proiranskih milic.

Pripadnik francoskih oboroženih sil je umrl v napadu na območju mesta Erbil, več drugih vojakov je bilo poleg tega ranjenih, je v izjavi na omrežju X sporočil Macron.

Napad na francoske sile, ki so v regiji nastanjeni v okviru mednarodne koalicije, je označil za nesprejemljivega. "Njihova prisotnost v Iraku je del okvira boja proti terorizmu. Vojna v Iranu ne more upravičiti takih napadov," je dodal.

Francoska vojska je pred tem poročala, da so bazo, kjer so njihovi vojaki sodelovali pri urjenju svojih iraških kolegov, zadeli droni. Po besedah regionalnega guvernerja je bilo v napadu tarča oporišče v kraju Mala Kara, ki leži približno 40 kilometrov stran od Erbila.

Malo pred tem je ena od proiranskih skupin, ki delujejo na območju, posvarila, da so po prihodu francoske letalonosilke na "območje operacij ameriškega osrednjega poveljstva" njihove tarče tudi francoski interesi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Napad, v katerem je življenje izgubi francoski vojak, sledi četrtkovemu ločenemu napadu z dronom na italijansko oporišče v Erbilu, ki se nahaja znotraj kompleksa, ki gosti tudi druge tuje sile. Ranjenih pri tem ni bilo, Italija pa je sporočila, da začasno umika svoje osebje iz baze.

Francoski in italijanski vojaki so med pripadniki več tujih enot oboroženih sil, ki v okviru mednarodne koalicije pod vodstvom ZDA, ustanovljene za boj proti skrajni skupini Islamska država, tam urijo kurdske varnostne sile.

Izraelska vojska (IDF) je zjutraj sporočila, da je v zadnjem dnevu v zahodnem in osrednjem delu Irana zadela več kot 200 ciljev, vključno z lansirniki raket, obrambnimi sistemi in obrati za proizvodnjo orožja.

Novi napadi sledijo svarilu, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump davi objavil na družbenem omrežju Truth Social in v katerem je nakazal nadaljevanje vojaškega posredovanja. "Opazujte, kaj se bo zgodilo s temi motenimi izmečki danes," je zapisal.

Kljub nekaterim predhodnim izjavam, v katerih je nakazal skorajšnje končanje konflikta, je Trump tokrat poudaril vzdržljivost ameriške vojske. "Imamo vojaško zmogljivost brez primere, neomejeno streliva in veliko časa," je zatrdil. Vztrajal je, da so uničili iransko mornarico in letalske sile ter zdesetkali njihove zmogljivosti v dronih in raketah.

Iz Teherana danes poročajo o nizu močnih eksplozij, podrobnosti o posledicah napadov pa po poročanju iranskih medijev še niso znane.

Tudi Iran je sprožil serijo povračilnih raketnih napadov na Izrael in države v regiji. V današnjih napadih je bilo po navedbah izraelskih oblasti v mestu Zarzir na severu Izraela, kjer je bilo zadetih več poslopij, ranjenih več deset ljudi. Ena oseba je utrpela zmerno težke poškodbe, medtem ko je 58 ljudi bilo lažje poškodovanih, poroča izraelski Haaretz. 

Raketa je zadela tudi stavbo v mestu Kirjat Tivon. Izraelski mediji pa poročajo, da so se tudi na jugu države oglasile sirene.

Oblasti v Savdski Arabiji medtem poročajo, da so prestregle več kot 20 dronov, med drugi tudi nad diplomatsko četrtjo v Rijadu, ki gosti tuja veleposlaništva.

Napad so prestregli tudi nad Dubajem v Združenih arabskih emiratih, kjer so ostanki sestreljenega izstrelka padli na stavbo v središču mesta. Po padcu razbitin sestreljenega izstrelka v dubajski industrijski coni Al Kuz je zagorelo, gasilci pa se trudijo požar pogasiti. 

Lokalne oblasti so še navedle, da so od začetka konflikta prestregle več kot 1500 iranskih dronov in skoraj 300 raket.

Iranski droni so danes poleteli tudi nad Oman, kjer sta bila v padcu enega od sestreljenih na severu države ubita dva človeka, tuja delavca. Več ljudi je bilo ranjenih, so sporočile tamkajšnje oblasti. Še en dron je padel na odprto območje, navedbe varnostnih virov povzemajo tiskovne agencije.

Sirene, ki opozarjajo na napad, so se danes oglasile tudi v Natovem letalske oporišču Incirlik v Turčiji, kjer so nastanjene tudi ameriške enote. 

Podrobnosti niso znane, je pa zračna obramba zveze Nato v državi pred dnevi prestregla že dve balistični raketi, ki naj bi prileteli iz Irana.

Izrael stopnjuje tudi napade na Libanon. Izraelska vojska je sporočila, da je izvedla napad na most Zrazijeh nad reko Litani v južnem Libanonu. IDF trdi, da so člani Hezbolaha most uporabljali kot "osrednji prehod" čez reko in da so pred kratkim v njegovo bližini namestili sisteme za izstrelitv raket.

V izraelskem napadu na dolino Beka v Libanonu sta bili ubiti dve osebi, še tri pa so kritično ranjene.

V napadu na območju Tajr Felsaj na jugu Libanona je bilo zadeto reševalno vozilo. Lokalni mediji poročajo, da je vozilo poškodovano, poročil o žrtvah ali ranjenih pa za zdaj ni. 

Po navedbah libanonskih oblasti so od začetka vojne registrirali že več kot 820.000 notranje razseljenih ljudi. V izraelskih napadih je bilo v slabih dveh tednih ubitih 687 ljudi. IDF je vse prebivalce Libanona, ki živijo južno od reke Zahrani – približno 40 kilometrov od libanonsko-izraelske meje, pozval, naj "zaradi dejavnosti Hezbolaha na tem območju" evakuirajo območje in se odpravijo proti severu države. Po ocenah izraelskega Haaretza je trenutno okoli 13 odstotkov Libanona pod izraelskim ukazom za evakuacijo.

Z Bližnjega vzhoda se je od konca februarja, ko sta ZDA in Izrael začeli napade na Iran, domov vrnilo okoli 47.000 Američanov, je v četrtek za AFP dejal neimenovani predstavnik State Departmenta. Ministrstvo je za repatriacijo svojih državljanov zagotovilo skoraj 50 čarterskih letov.

State Department je neposredno pomagal 32.000 Američanom, ki so se v ZDA z Bližnjega vzhoda vrnili s čarterskimi ali komercialnimi leti.

"Neposredno smo zagotovili varnostna navodila in pomoč pri potovanju približno 32.000 prizadetim Američanom," je po poročanju AFP povedal neimenovani uradnik.

Ameriški vladni uradniki so bili takoj po izbruhu spopadov deležni kritik, da niso poskrbeli za svoje državljane na Bližnjem vzhodu, čeprav bi lahko vnaprej sklepali, da se bo Iran odzval na ameriške napade in se bo skušal maščevati z napadi na ameriške cilje, interese in ljudi okrog Perzijskega zaliva.

State Department je nato začel organizirati čarterske polete, za katere državljanom niso zaračunali vozovnic.

State Department je v četrtek dvignil stopnjo teroristične nevarnosti za Azerbajdžan in državljanom priporočil, naj ponovno premislijo, ali želijo potovati tja. Azerbajdžan je od izbruha spopadov po trditvah Američanov tarča domnevnih iranskih napadov z droni, kar Teheran zanika.