"Ponoči je sovražnik izvedel obsežne napade na Zaporožje," je na Telegramu sporočila ukrajinska državna služba za izredne razmere. Po navedbah vodje regionalne vojaške uprave Ivana Fedorova je bila ubita najmanj ena oseba, še 22 pa ranjenih, med njimi tudi dva otroka.
"Ruski napadi so uničili več hiš in poškodovali številne objekte, vključno z gostinskim lokalom, bencinsko črpalko in industrijskimi poslopji," je še sporočil Fedorov.
Tarča napadov je bila davi tudi regija Dnipropetrovsk v osrednji Ukrajini, kjer so oblasti poročale o napadih v mestih Dnipro in Pavlograd.
Ukrajinska zračna obramba je medtem sporočila, da je Rusija napade izvedla s skupno 537 droni, 37 manevrirnimi izstrelki in devetimi balističnimi izstrelki v različnih delih države.
Službe za nujno pomoč v Kijevu so medtem včeraj pozno zvečer zaključile operacije iskanja, reševanja in odprave posledic po četrtkovem smrtonosnem napadu, ki je skupno terjal 25 življenj, vključno s štirimi mladoletniki.
Predsednik Volodimir Zelenski je ocenil, da je bil četrtkov napad drugi najobsežnejši od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022. "Povsem jasno je, da je Moskva čas, namenjen pripravi srečanja na ravni voditeljev, izkoristila za organizacijo novih množičnih napadov," je nato zapisal v današnjem odzivu po najnovejših ruskih napadih.
"Edini način, da se ponovno odprejo možnosti za diplomacijo, so strogi ukrepi proti vsem, ki financirajo rusko vojsko, in učinkovite sankcije proti Moskvi sami - finančne in energetske," je dodal ter pozval Evropo in ZDA k ukrepom.
Danska od ZDA kupuje sisteme patriot za Ukrajino
ZDA pa so medtem odobrile prodajo več sistemov zračne obrambe patriot in drugega orožja v vrednosti 8,5 milijarde ameriških dolarjev. Nakup bo izvedla Danska, ki namerava sisteme za zračno obrambo dobaviti Ukrajini za potrebe boja proti ruski agresiji.
Danske oborožene sile sicer same ne uporabljajo omenjenih sistemov za zračno obrambo, temveč jih bo Danska od ZDA kupila za Ukrajino.
S tem sledi več drugim zaveznicam v zvezi Nato, kot sta denimo Nizozemska in Norveška, ki so v okviru dogovora med zavezništvom in ZDA v zadnjem času napovedale nakupe ameriških sistemov zračne obrambe za Ukrajino.
Nizozemska je v začetku avgusta napovedala, da bo Ukrajini dobavila ameriške oborožitvene sisteme v vrednosti 500 milijonov evrov. Norveška pa je ravno ta teden sporočila, da namerava v letu 2026 ohraniti pomoč Ukrajini v višini 85 milijard kron oziroma približno 7,9 milijarde evrov, kar vključuje tudi nakup dveh sistemov zračne obrambe patriot za Ukrajino v sodelovanju z Nemčijo.
Ukrajina je v zadnjih mesecih večkrat zaprosila zahodne zaveznice za sisteme patriot, da bi zaščitila svoja mesta pred ruskimi zračnimi napadi.
Kallas: Rusija zamrznjenega premoženja ne bo videla, dokler Ukrajini ne bo povrnila škode
Rusiji v okviru sankcij zamrznjeno premoženje ne bo na voljo, dokler ne bo poplačala škode, ki jo povzroča v Ukrajini, pa je danes po zasedanju zunanjih ministrov EU v Koebenhavnu poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas. Glede skrbi Belgije, kjer je velika večina tega premoženja, je poudarila, da je tveganja mogoče omejiti.
"Vsi smo se strinjali, da si je glede na uničenje, ki ga Rusija povzroča v Ukrajini, nemogoče zamisliti, da bi še kdaj videla zamrznjeno premoženje, razen če bo Ukrajini poplačala vso škodo," je povedala Kallasova.
Glede skrbi oblasti v Belgiji, kjer je velika večina od približno 210 milijard evrov v EU zamrznjenega ruskega premoženja, je dejala, da je tveganja mogoče omejiti.
Zato je treba po njenih besedah pripraviti strategijo za čas po sklenitvi mirovnega dogovora med Kijevom in Moskvo. EU mora namreč imeti pripravljen odgovor na vprašanje, kaj se bo z zamrznjenim ruskim premoženjem zgodilo po sklenitvi mirovnega dogovora, je dodala.
"EU spoštuje vladavino prava. Zato moramo poleg mednarodnega prava, ki pravi, da škodo plača tisti, ki jo povzroči, imeti tudi svoja pravila. Škodo v Ukrajini pa povzroča Rusija, in ne evropske države," je poudarila.
Države članice EU imajo sicer glede na izjave ministrov ob prihodu na zasedanje precej različna stališča glede uporabe ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij. Nekatere - predvsem Poljska in baltske države - se zavzemajo, da bi Rusiji to premoženje zasegli in ga namenili za podporo Ukrajini.
Zunanja ministra Estonije in Litve, Margus Tsahkna in Kestutis Budrys, sta izrazila razumevanje za skrbi belgijskih oblasti, zaradi česar se je treba po njunem mnenju dogovoriti o delitvi tveganja med državami.
Njun belgijski kolega Maxime Prevot je medtem izrazil ostro nasprotovanje temu. Zamrznjeno rusko premoženje je namreč dobro zaščiteno z mednarodnim pravom, tako da bi njegov zaseg sprožil sistematično finančno nestabilnost in skrhal zaupanje v evro, je dejal.
Do tega je bil zadržan tudi italijanski zunanji minister Antonio Tajani, ki je dejal, da je treba spoštovati pravila. Nemški minister Johann Wadephul pa je poudaril, da ima že zamrznitev premoženja znaten učinek.
Za bolj previden pristop se je prav tako zavzela slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je dejala, da Slovenija pri tem spremlja odločitve Belgije in Evropske centralne banke. Poudarila je, da morajo te odločitve temeljiti na mednarodnem pravu.
