"Nadzora na notranjih mejah se moramo znebiti," je v pogovoru, ki je potekal v okviru Evropskega novinarskega središča (ENR), povedala Johanssonova. Dodala je, da se s članicami, ki izvajajo nadzor, in njihovimi sosedami pogovarjajo, kako najti druge boljše načine za preprečevanje nezakonitih prehodov in varnostnih tveganj, ne da bi izvajali nadzor na notranjih mejah.
Na vprašanje, kakšna bi bila možna rešitev za odpravo nadzora na slovensko-avstrijski meji, je komisarka odgovorila, da so nekatere rešitve že na mizi. Več jih je komisija predstavila tudi v okviru predloga novega schengenskega zakonika.
Za pogovore z državami članicami, tudi z Avstrijo in Slovenijo, je zadolžen koordinator za območje schengna, ki deluje v okviru generalnega direktorata komisije, pristojnega za notranje zadeve. Po navedbah virov pri EU bo sestanek slovenske in avstrijske delegacije pod okriljem koordinatorja za schengen potekal prihodnji torek.
Avstrija nadzor na meji s Slovenijo izvaja od leta 2015
Avstrija nadzor na meji s Slovenijo izvaja že vse od leta 2015, ko je bila begunska kriza na vrhuncu. Od tedaj nadzor podaljšuje vsakega pol leta, pri čemer navaja različne vzroke.
Sodišče EU je aprila lani razsodilo, da lahko država ob resni grožnji za svoj javni red ali notranjo varnost ponovno uvede nadzor na svojih mejah z drugimi članicami, vendar pri tem ne sme prekoračiti najdaljšega skupnega trajanja šestih mesecev. Obenem je pojasnilo, da lahko ponovno uvede tak ukrep, tudi neposredno po koncu šestmesečnega obdobja, kadar se sooči z novo resno grožnjo, ki vpliva na njen javni red ali njeno notranjo varnost.
KOMENTARJI (37)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.