Ukrajina je po poročanju agencije EFE v petek izvedla že četrti zaporedni napad na naftno rafinerijo v mestu Tuapse v ruski regiji Krasnodar ob Črnem morju. Napad je povzročil nov požar manj kot 24 ur po tem, ko so gasilci pogasili prejšnjega. V incidentu ni bilo smrtnih žrtev, vendar so evakuirali 85 prebivalcev.
Na prizorišču je sodelovalo skoraj 800 reševalcev in 48 kosov gasilske ter druge specialne opreme. Oblasti so sporočile, da so s treh delovišč odstranili več kot 13.000 kubičnih metrov mešanice kurilnega olja in vode. Kljub temu so se nad mestom dvigovali gosti stebri črnega dima, prebivalci pa so poročali o močno onesnaženem zraku.
Napadi so povzročili obsežno okoljsko škodo. Po podatkih Noticias Ambientales je prišlo do razlitja goriva na kopnem in v morju, kar je povzročilo oljne madeže ob obali ter onesnaženje cest in kanalizacije. Dim in požari so bili vidni tudi na satelitskih posnetkih.
Onesnaženje je močno prizadelo vsakdanje življenje v mestu. Izredne razmere so razglasili po tretjem napadu v torek. Meritve so pokazale, da koncentracije nevarnih snovi, kot sta ksilen in benzen, v zraku presegajo dovoljene vrednosti za dva- do trikrat. Oblasti so začasno zaprle šole in vrtce, v nekaterih četrtih pa so poročali o težavah z oskrbo z vodo in stalnem vonju po zažganem gorivu. Razmere so uradno označili kot ekološko katastrofo.
Posebno pozornost je pritegnilo širjenje oljnega madeža vzdolž obale Črnega morja. Satelitski posnetki kažejo, da se onesnaženje premika v smeri Gelendžika in rta Idokopas, kjer se nahaja znana zasebna rezidenca ruskega predsednika Vladimirja Putina, poroča nemški Bild. Naftni madež naj bi bil trenutno oddaljen približno 30 kilometrov od Kremlja.
Ruski predsednik je, kot piše Noticias Ambientales, po več tednih javno opozoril na okoljske posledice napadov, vendar je zatrdil, da za prebivalstvo ni neposredne resne nevarnosti. V krasnodarsko regijo je poslal ministra za izredne razmere, da bi osebno nadzoroval sanacijo in odziv služb, poroča EFE.
Po mnenju analitikov Ukrajina z napadi na energetsko infrastrukturo zasleduje več ciljev: zmanjšati ruske prihodke od izvoza energije, otežiti vojaško logistiko ter se osredotočiti na gospodarske in vojaške tarče. Po navedbah Noticias Ambientales naj bi bilo zaradi napadov in sankcij onemogočenih do 40 odstotkov ruskih zmogljivosti za izvoz surove nafte.
