Nagrada Saharova Mednarodnemu kazenskemu sodišču

"Evropska unija temelji na spoštovanju multilateralizma in mednarodnih institucij; ta nagrada je priznanje za pomembno delo sodišča pri uveljavljanju mednarodnega prava in pravičnosti," je dejala Metsola. Evropski poslanci so razglasitev zmagovalca pozdravili s stoječimi ovacijami.

Najpomembnejše priznanje EU na področju človekovih pravic prihaja v času, ko se ICC sooča z "izjemnimi izzivi", vključno s sankcijami ZDA, je v odzivu poudarila predsednica ICC Tomoko Akane.

Nagrada po njenih besedah znova potrjuje "pomen neodvisnih pravosodnih institucij in tistih, ki si prizadevajo za uveljavljanje mednarodnega prava", je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP navedla v odzivu.

"V svetu, ki ga zaznamujejo vse pogostejši konflikti, ni miru brez pravičnosti in ni varnosti brez prava," je opozorila.

ICC, ki je pod vse večjim pritiskom ZDA, je edino stalno mednarodno kazensko sodišče univerzalnega značaja za pregon storilcev najhujših zločinov, kot so genocid in zločini proti človečnosti, ko jih države ne zmorejo ali nočejo sodno preganjati.

ZDA, ki niso pogodbenica sodišča, nasprotujejo njegovi pristojnosti za pregon ameriških, pa tudi izraelskih državljanov. Na sodišče ter njegove sodnike in tožilce so okrepile pritiske po lanski vrnitvi predsednika Donalda Trumpa v Belo hišo, ta je tesen zaveznik Izraela.

Proti uslužbencem sodišča, med drugim tudi proti slovenski sodnici Beti Hohler, je Washington začel sankcije uvajati lani po objavi naloga za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja novembra 2024 zaradi vojnih zločinov med izraelsko vojaško operacijo v Gazi.

Med finalisti za nagrado Saharova, ki jo bo Evropski parlament podelil 16. decembra, sta bili tudi zaprti vodja opozicije v Tanzaniji Tundu Lissu ter predstavnici zatiranih protestnikov v Iranu, dvojčici Tarane in Romina Rahimi.

Evropski parlament nagrado Saharova, poimenovano po sovjetskem fiziku in političnemu oporečniku Andreju Saharovu, od leta 1988 podeljuje posameznikom ali organizacijam, ki so se posebej odlikovali v svojem zavzemanju za človekove pravice in svobodo govora. Prejmejo priznanje in 50.000 evrov.

Lani sta jo prejela zaprta poljsko-beloruski novinar Andrzej Poczobut in novinarka Mzia Amaglobeli iz gruzijskega prodemokratičnega protestnega gibanja.