Najbogatejše države na svetu po 'novih' merilih: med prvimi desetimi ni Francije in Nemčije

Na svetovni lestvici bogastva nedvomno po novem prednjačijo evropske države. Toda kaj dejansko pomeni, da je država 'bogata'? Euronews piše, da je to močno odvisno od tega, kako se blaginja meri in kdo ima od nje koristi.

"Biti najbogatejša država na svetu ne pomeni le visoke proizvodnje," navaja analiza, ki jo je pripravila platforma za primerjavo finančnih storitev HelloSafe. "Meri se po tem, kako se to bogastvo konkretno prevede v vsakdanje življenje navadnega državljana. Leta 2026 je najbogatejša država na svetu tako Norveška."

Finančni analitiki omenjene platforme ob tem poudarjajo, da lahko podatek o BDP na prebivalca sam po sebi izkrivlja primerjave, saj predpostavlja, da je bruto domači proizvod (vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ustvarjenih na ekonomskem ozemlju posamezne države) enakomerno porazdeljen med prebivalstvom.

Kot primer te 'anomalije' izpostavljajo Irsko. BDP na prebivalca tam znaša približno 128.180 evrov kupne moči, a velik del tega prispevajo multinacionalke, kot so Apple, Google in Pfizer. Razlika med proizvodnjo in dohodkom gospodinjstev je ocenjena na približno 60.000 evrov na osebo, ponazarjajo.

Indeks blaginje HelloSafe jemlje v obzir te omejitve in države na lestvici razporeja na podlagi skupne ocene več dejavnikov, pri čemer je najvišji možen rezultat 100. Opira se na podatke Mednarodnega monetarnega sklada, Svetovne banke, Razvojnega programa Združenih narodov (UNDP), Eurostata in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), v enotno merilo blaginje pa združuje dohodek, neenakost in širše socialne kazalnike.

Na podlagi tega na vrhu lestvice prevladujejo evropske države. Vodi Norveška, ki ima najvišji BND (bruto nacionalni dohodek) na svetu. BND je skupni dohodek vseh prebivalcev in podjetij v državi, vključno z dohodkom, zasluženim v tujini. Poleg tega ima Norveška tudi zelo uravnotežen socialni model. Na drugem mestu je Irska z relativno visokimi realnimi dohodki, kljub napihnjenemu BDP. Na tretjem mestu je Luksemburg, ki je prvič od začetka indeksiranja zdrsnil z vrha.

Poročilo navaja, da je vsem tem državam skupno močno in uspešno gospodarstvo z nekaterimi najboljšimi socialnimi kazalniki na svetu.

Med bogatimi in zelo uspešnimi državami je tudi Islandija, ki se uvršča na peto mesto, kar podpirata visoka stopnja razvoja in nizka stopnja revščine. Singapur, denimo, visoko na lestvico postavlja področje dohodka, a državo 'omejuje' večja neenakost.

Združene države Amerike so na 'šele' 17. mestu. ZDA imajo sicer precejšnjo gospodarsko moč, za takšno uvrstitev pa je 'zaslužna' visoka stopnja neenakosti in revščine. Še slabše se je uvrstila Francija – na 20. mesto, takoj za Češko, ki ima eno najbolj enakomernih porazdelitev dohodka v Evropi in nizko stopnjo relativne revščine.

Na koncu 'evropske' lestvice so se znašle Italija, Španija in Estonija, predvsem po zaslugi nižje ravni dohodkov in višje stopnje revščine.

Med afriškimi državami prednjačijo Sejšeli, kar je posledica najvišjega BDP na prebivalca na celini, razvoja in relativno omejene neenakosti. Sledita Mavricij in Alžirija. Med državami Latinske Amerike je najvišje Urugvaj, z najvišjim BND v regiji, najnižjo revščino in najbolj enakomerno porazdelitvijo dohodka. Sledita Čile in Panama.

Med azijskimi državami vodi Singapur, sledita mu Katar in Združeni arabski emirati.

Kot še poudarjajo analitiki, rezultati sicer kažejo, da Evropa še vedno prednjači po merili globalne ekonomije, se pa slika nekoliko spremeni pri upoštevanju neenakosti in sociale. Pomen 'bogastva' namreč ni več opredeljen zgolj z obsegom proizvodnje, temveč s tem, kako je to bogastvo razdeljeno.