Najbogatejši ljudje na svetu med pandemijo bogateli, letos izgubljajo milijarde

Od začetka letošnjega leta so najbogatejši ljudje na svetu izgubili več deset milijard evrov. Samo Elon Musk je v prvih šestih mesecih izgubil 62 milijard evrov, prav tako Jeff Bezos, Mark Zuckerberg pa je do 26. julija izgubil več kot polovico svojega premoženja, 63,5 milijarde evrov. 

Razlog je velik padec tečajev delnic na borzah, kjer najbogatejši ljudje na svetu večinoma 'hranijo' svoje bogastvo. Borze v ZDA so namreč beležile najslabše polletje v zadnjih 50 letih. Od začetka leta do sredine junija je borzni indeks S&P 500 padel za več kot 20 odstotkov, Dow Jones za blizu 20 odstotkov, Nasdaq Composite pa za do 30 odstotkov.

Amazon je v leto 2022 vstopil s ceno 170 dolarjev za delnico, 14. junija pa je padla na 102 dolarja. Microsoft je v leto vstopil s ceno delnice 335 dolarjev, ki je do 13. junija padla na 242 dolarjev. Cena delnice Meta Platforms (Facebook) je 22. junija padla s 339 dolarjev na 156 dolarjev. Cene delnic so si do avgusta delno opomogle, a so še vedno v globokem minusu. Microsoftove delnice so izgubile 13 odstotkov vrednosti, Amazonove 16 odstotkov, Meta Platforms pa 47 odstotkov. Indeks S&P je nižji za 12 odstotkov, Dow Jones za 9 odstotkov, Nasdaq Composite pa za 19 odstotkov.

Premoženje najbogatejših ljudi na svetu je v prvi vrsti odvisno od gibanja tečajev delnic, večji del letošnjega leta pa je zaznamoval t. i. 'medvedji trg', padec cen vrednostnih papirjev, kot so delnice, zaradi strahu pred recesijo in inflacijo. Tečaji od sredine leta okrevajo, kar spominja na čas iz leta 1970, ko je borza v prvi polovici leta padla za 20 odstotkov, v drugi polovici leta pa zrasla za 27 odstotkov. Toda v dveh pandemičnih letih so se borze obnašale zelo nenavadno, za kar so bile 'krive' centralne banke, ki so trg napihnile z ekspanzivno denarno politiko. S tem so želeli preprečiti gospodarski zlom zaradi pandemije covida-19, a zdi se, da se je večina 'sproščenega' denarja stekala na borze. Medtem ko so bili uvedeni lockdowni, omejitve gibanja, ustavljena gospodarska aktivnost in propad trgovskih verig, so borze rasle. In posledično so bogati postali še bogatejši.

Samo v ZDA so milijarderji od začetka pandemije do aprila 2021 zaslužili 1,2 milijarde evrov. Po vsem svetu je okoli 2350 milijarderjev svoje premoženje povečalo za štiri bilijone evrov. V letu 2020 se je po raziskavi Credit Suisse število milijonarjev na svetu povečalo za pet milijonov. Razlog je predvsem v tem, kako najbogatejši 'hranijo' svoje bogastvo – v obliki delnic. Borzni indeks S&P 500 je zrasel s 3.200 točk na začetku leta 2020 na 4.750 konec leta 2021, v istem obdobju je Dow Jones z 28.600 zrasel na 36.300, Nasdaq Composite z 9.000 na 15.600. Čas pandemije je bil odličen za delničarje in igralce na borznem trgu. Istočasno je BDP večine držav na svetu padal, uvedeni so bili lockdowni, zaprti celotni obrati, dobavne verige so bile obremenjene skoraj do konca, stroški transporta so rasli, cele industrije, kot je letalska, propadajo, ljudje so nehali trošiti. Kljub nespodbudnim gospodarskim razmeram pa so borze rasle in z njimi bogastvo najbogatejših.