Najbogatejši Zemljani v 10 dneh že zapravili ogljični proračun

Analiza je pokazala, da je 1 % najbogatejših na svetu svoj pravični delež emisij ogljika porabil v samo prvih 10 dneh leta 2026. Medtem je najbogatejših 0,1 % po raziskavi Oxfama potrebovalo le tri dni, da so izčrpali svoj letni ogljični proračun, piše Guardian.

Organizacija poudarja, da se bodo z najhujšimi posledicami emisij soočili tisti, ki so najmanj storili za povzročitev podnebne krize, vključno z ljudmi v državah z nizkimi dohodki, ki so na prvih bojnih črtah podnebnega zloma, domorodnimi skupinami, ženskami in dekleti.

Države z nižjimi in srednjimi dohodki so najbolj ogrožene zaradi škodljivih učinkov teh emisij.

Oxfam poziva k zvišanju davka na ekstremno bogastvo, ki onesnažuje podnebje, in poudarja, da superbogati niso le odgovorni za večino emisij ogljika, ampak tudi vlagajo v najbolj onesnažujoče panoge. Milijarder ima v povprečju naložbeni portfelj v podjetjih, ki bodo proizvedla 1,9 milijona ton CO2 na leto – kar približno ustreza letnim emisijam 400.000 bencinskih avtomobilov.

Odstotek najbogatejših ljudi namreč vsako leto izpusti okoli 76 ton CO2 (na osebo). Gre za 77 milijonov posameznikov. Prejšnja raziskava Oxfama je pokazala, da je bila ta premožna manjšina odgovorna za 15,9 odstotka svetovnih emisij CO2 v letu 2019. Spodnjih 50 odstotkov prebivalcev Zemlje je pridelalo le 7,7 odstotka vseh emisij tistega leta. 

Kot smo že poročali, ima v Sloveniji zgolj odstotek najpremožnejših v lasti 23 % vsega zasebnega premoženja, povprečni posameznik iz te skupine pa je neposredno odgovoren za kar 11-krat več letnih izpustov kot oseba iz manj premožne polovice prebivalstva. To je ena izmed ugotovitev nove študije, ki jo je objavila Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera. "Razred največjih lastnikov kapitala nas s svojo luksuzno potrošnjo, kapitalskimi naložbami in političnim vplivom vodi v podnebni zlom," so poudarili.

Študija je izšla pod okriljem Umanotere. Ajda Cafun iz Umanotere je takrat povedala, da ima v Sloveniji zgolj odstotek najpremožnejših v lasti 23 % vsega zasebnega premoženja, povprečni posameznik iz te skupine pa je neposredno odgovoren za kar 11-krat več letnih izpustov kot oseba iz manj premožne polovice prebivalstva.

Kot podrobneje pojasnjujejo v študiji, je v svetovnem merilu povprečen ogljični odtis na osebo v Sloveniji visok. Leta 2021 je po metodi teritorialnih izpustov znašal približno 6,2 tone CO2 na prebivalca, po metodi izpustov na osnovi porabe pa 9,8 tone CO2 na prebivalca. Za primerjavo je povprečni ogljični odtis v svetu v tem letu znašal 4,7 tone CO2 na prebivalca. Slovenija veliko več izpustov uvozi kot izvozi, poudarjajo v študiji.

Kot ugotavljajo v študiji, je po zadnjih razpoložljivih ocenah povprečna oseba v revnejši polovici prebivalstva v Sloveniji v letu 2019 ustvarila 6,4 tone izpustov CO2e, oseba v najbogatejših 10 % prebivalstva 25,5 tone CO2e, oseba v najbogatejšem odstotku pa kar 70 ton CO2e, kar je denimo primerljivo z osebnimi izpusti iz približno 37 povratnih letov na relaciji London–New York. To pomeni, da je oseba iz skupine najbogatejših 10 % prebivalstva v Sloveniji neposredna odgovorna za štirikrat več, oseba iz zgornjega odstotka najbogatejših pa za 11-krat več letnih izpustov kot oseba iz manj premožne polovice prebivalstva.