Serije Magazin

Najdaljše nočne more bo kmalu konec

Ljubljana, 08. 05. 2021 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 14 min
Avtor
Daniel Fazlić
Komentarji
184

Ameriški predsednik Joe Biden je napovedal umik zavezniških vojakov iz najdaljše vojne v več kot 100 letih, v katero so bile vključene zahodne države. Tudi Slovenija je pomagala umiriti Afganistan, naši vojaki so svoje delo kljub politikom in vladi, ki niso dobro vedeli, kaj bi radi, opravili z odliko. To, česar jim država ni zagotovila, so pridobili sami, znanje pa ostaja. Zdaj se ta nočna mora zveze Nato končuje, Afganistan pa je bil najboljši pokazatelj odnosa do vojakinj in vojakov – ponosni smo na vas, a ne počnite česa takšnega, kar bi nas spravilo v težave.

Slovenski vojaki v Afganistanu.
Slovenski vojaki v Afganistanu. FOTO: Slovenska vojska

Skoraj 1400 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske je obiskalo gorato in neprijazno državo pod Hindukušem. Nekateri med njimi so v Afganistanu iskali doživetja, drugi napredovanja in tretji izkušnje, ki so jim pomagale pri napredovanju. Številni so vojsko že zapustili, z nekaterimi smo se tudi pogovarjali, kar bomo objavili jutri, spet drugi pa so dosegli najvišje položaje Slovenske vojske. Afganistan je bil za dekleta in fante, ki so tam služili, lakmusov papir znanja in usposobljenosti. Vojska je pridobila izredno pomembna znanja, a pomanjkljivost naše vojske je bila očitna. Strateško smo bili odvisni od drugih, tudi nekaj deset vojakov nam je lahko predstavljalo logistične težave. Oprema je bila slabša, vojaki nikoli niso imeli prave politične podpore.

20 let po začetku vojne, ki so jo začele ZDA po terorističnih napadih 11. septembra 2001, pa je jasno, da talibani niso poraženi, Al Kajda še vedno obstaja in je kot grška hidra – ko smo odrezali eno glavo, sta nastali dve novi – tudi v obliki Islamske države nekaj let za napadom. A če se vrnemo v dneve po napadih tistega usodnega septembra in začetek vojne proti terorizmu … Svoje mnenje in pogled na zadeve sta z nami delila obramboslovca Jelena Juvan in Vladimir Prebilič

Slovenske misije v Afganistanu smo podrobno spremljali tudi mi. V vseh teh letih smo v številnih obiskih prepotovali po vseh ekstremnih provincah po dolgem in počez. V članku si tako lahko ogledate tudi osem prispevkov avtorjev Jureta Tepine in Tjaše Slokar Kos, ki smo jih naredili v Afganistanu. Od obiska slovenskih vojakov, deminiranja podeželja in porodnišnice, ki vas ne bo pustila ravnodušnih.

Lov na prvega terorista in generacija v vojni

Leta 2001 ZDA vneto iščejo prvega terorista Osamo bin Ladna, ki je stal za terorističnimi napadi, in ga uspešno locirajo v Afganistanu, kjer so imeli oblast talibani. Svet je bil po napadih v ZDA in prizorih, ki so se odvijali v živo, v šoku, ZDA pa so se pripravljale na vojno in kmalu za tem začele bombardirati položaje, kjer naj bi se skrivala Al Kajda – vojna proti terorizmu se je začela. "Glavni razlog je bil boj proti mednarodnemu terorizmu, ameriško-britanska vojaška operacija Enduring Freedom se je začela samo nekaj tednov po terorističnih napadih 11. septembra 2001," pravi Juvanova in doda, da se vključevanje zaveznikov postopno povečuje.

"Posredovanje evropskih držav je bilo solidarnostno, pa tudi dejstvo, da so ZDA aktivirale peti člen severnoatlantske pogodbe, v katerem piše, da je napad na eno državo napad na vse. Nelagodje v evropskih državah je bilo večje, saj je Afganistan predstavljal hudo logistično težavo, medtem ko je ameriški patriotizem po terorističnih napadih leta 2001 pozabil na stroške in ceno," je dejal Prebilič. Ali je bila aktivacija petega člena severnoatlantske pogodbe zveze Nato upravičena, je težko reči, strokovnjaki se sicer bolj nagibajo v smer, da ne, a takrat ni bilo oseb, ki bi si upale zoperstaviti proti ZDA. Tudi Rusija in Kitajska, ki kasneje postaneta geostrateška sovražnika, sta precej tiho.

"Republika Slovenija je v tistem času, torej leta 2001, sočustvovala z ZDA, tako kot druge evropske članice Nata. Spomnili se boste, takrat je bilo veliko vprašanje, s kakšnimi povračilnimi ukrepi odstraniti nevarnost, za katero je kazalo, da izhaja iz daljnega Afganistana. Verjamem pa, da so bile vsaj po zagonu, ko so se dobile vse informacije, kje se nahaja Osama bin Laden, od kje izhaja, kje se usposabljajo takšni ekstremisti in bodoči ekstremisti, želje evropskih držav, da bi z gorečnostjo odšle v Afganistan, zmanjšane," je poudarjal Prebilič. Razlog je bil pravzaprav preprost – evropske vojske so bile pripravljene za drugačno vojno, kopensko, ki bi se izvajala v Evropi. ZDA so pravzaprav edine imele izkušnje vodenja operacij v oddaljenih državah v zadnjih 30 letih. 

ZDA torej napadejo Afganistan, zmaga je bila hitra, a so, podobno kot Sovjeti v 80-ih letih, hitro razumeli, da bo država postala nekakšna črna luknja za vojsko. Ogromna gorata država, prebivalci, ki so že desetletja bili v vojni, in številni interesi sosedov so bili velika težava. Iran in Pakistan postaneta trn v peti, logistika pa res velika ovira. Medtem ko so ZDA s svojo manjšo Koalicijo voljnih in zavezniki v Afganistanu uspele pregnati talibane, je bil mir še daleč. Washington se je takrat začel resno pripravljati na novo vojno in pritiski na sodelovanje zaveznic v operacijah v Afganistanu so se povečevali. Že hitro po začetku vojne je bil ustanovljen ISAF. 

Slovenski vojaki so bili za prevoz do Afganistana odvisni od ameriške vojske.
Slovenski vojaki so bili za prevoz do Afganistana odvisni od ameriške vojske. FOTO: Jani Dolinšek

"Sile ISAF so bile ustanovljene na osnovi Resolucij 1386, 1413 in 1444, z mandatom na osnovi VII. poglavja UL. Prvotno, od decembra 2001 do avgusta 2003, so te sile vodile sodelujoče države po načelu vodilne države (Velika Britanija, Turčija ter skupno Nemčija in Nizozemska), po avgustu 2003 pa je vodenje operacije prevzel Nato," pove Juvanova. 

"Evropske članice so bile zadržane, strinjale so se, da je treba nekaj narediti, ko pa se je začelo zbirati za kontingent, je bilo kar nekaj zadržkov. Slovenija je bila pred velikim izzivom, vlada tedaj namreč ni imela poenotenega stališča glede tega, na kakšen način in kako bi Slovenija sodelovala v tej mednarodni operaciji, ki se je napovedovala. Je pa res, da je bila Slovenija v ciljni črti približevanja zvezi Nato, zato je želela prevzeti vsaj določeno breme oziroma pripravljenost, da smo poleg," pa pove Prebilič. 

Leta 2002 je bila udeležba relativno majhna. 18 držav je prispevalo 5.000 vojakov, ZDA pa so konstantno imele vsaj 30.000 vojakov. Slovenija največkrat ni imela velikih kontingentov, v povprečju je bilo v prvih letih na terenu po 21 vojakov, večinoma pripadnikov Enote za specialna delovanja, ki velja za najbolj izurjeno v Slovenski vojski. Ti so bili poslani v Afganistan, ker je tako rekla politika, podpora pa je vedno bila deljena … Ampak zakaj je sploh Slovenija odšla v Afganistan? Zakaj Irak postane pomemben faktor?

Priključevanje zvezi Nato kot ključen element za udeležbo

Slovenija je bila na prehodu tisočletja na razpotju in pripravljena na večje vključevanje v mednarodno okolje. Ameriški politični vrh je želel, da bi se vse več držav pripravljalo in začelo vključevati v operacije v Afganistanu, razlog je bil dvojne narave. Prvič, ker so želeli imeti močan element podpore mednarodne skupnosti pri obvladovanju zaledij v Afganistanu, in drugič, ker so se pripravljali na invazijo na Irak in so vedeli, da dveh vojn ne bodo mogli voditi sami. Pa tudi pritisk s strani ekonomske krize nekaj let kasneje je te zahteve le okrepil. 

Napad na Irak leta 2003 je bil nepotreben, to je bila želja Georgea Busha, da vzpostavi popoln monopol ZDA v Perzijskem zalivu s tem, ko umakne Husseina, pove Prebilič. "Vsi se spominjamo nesrečnega Hansa Blixa, ki je iskal orožje za množično uničevanje, ki ga nikoli ni našel. A so bile manipulacije tako izrazite, da so ZDA, to pa moramo povedati, napadle Irak brez avtorizacije Varnostnega sveta ZN. Gre za klasičen primer agresije ene države na drugo in jo lahko primerjamo z agresijo Adolfa Hitlerja na Poljsko 1. septembra 1939." ZDA so se tako v manj kot treh letih pod okriljem vojne proti terorizmu spravile v že dve vojni in obe se bosta izkazali za izredno dragi, tako v denarnih kot v človeških merilih. 

"Irak postane pomembna zgodba v Afganistanu, saj raztegne logistične in operativne sposobnosti ameriške vojske preko meja in samo za operacije v Iraku je bilo treba prerazporediti 400.000 vojakov. S tem pa to ni to, 400.000 se ne zdi veliko, a ljudje pozabljajo na rotacije, da zadeva lahko nemoteno poteka naprej," pove Prebilič. V Irak so bile vključene nekatere evropske države, a ne vse, razkol v zavezništvu ni bil neopazen. Američani so želeli več podpore zaveznikov, Evropa pa se je na vse to ozirala z nelagodjem, sploh zato, ker ne talibani ne uporniške skupine niso predstavljali resne grožnje. 

Po letu 2002 pa se zadeve spremenijo. Če je bila vojna proti terorizmu predvsem vodena s strani ZDA, teroristični napadi v Madridu leta 2003, v Londonu leta 2005 in nekaj napadov v Rusiji to vojno proti terorizmu prinesejo v naše domove. Evropa in z njo tudi Slovenija se tako vse bolj sprašujeta, kje in kako se vojna proti terorizmu konča. Ekonomska kriza leta 2008 pa tudi evropske vojske, ki so že tako imele omejene resurse, spravi v obup.

Pomanjkanje opreme in volje

Če je za Afganistan vsaj obstajala nekakšna solidarnostna podpora, je za Irak ni bilo. Nemčija in Francija sta bili odločno proti, svet se je upiral temu posredovanju, Afganistan pa postane osrednja misija zveze Nato. Američani so od držav želeli vse več, deljenje bremen v Afganistanu je postajala praktično zahteva. Slovenija je, kljub majhnosti kontingentov, sodelovala, in to s kar 21 rotacijami. Pokazalo pa se je, da smo bili absolutno odvisni od drugih. Nismo imeli letal, ki bi jih lahko uporabljali za logistične prevoze, oprema je bila šibka, vozila premalo oklepljena. "Različne zgodbe so takrat krožile, kot recimo, da so si naši fantje sami na kalašnikovke montirali naprave za nočno opazovanje. En kup prilagoditev so fantje sami naredili s pomočjo ročno spretnih posameznikov, ki so nekaj vedeli in poznali," pove Prebilič. Med vojaki so tudi krožile šale, kot je bil primer, ko se je enota vračala v bazo z izvidovanja in so jim ameriški vojaki rekli: "A vam pa to dovolijo? … Ja kaj pa? … Ja nositi kalašnikovke kot trofeje? … Ne razumete, to ni trofeja, ampak naša osebna oborožitev." Slovenska vojska je za vojake na misijah vedno poskušala pridobiti najboljšo in najnovejšo opremo, a vojaški proračun je po letu 2009 strmoglavil. Na trenutke je bilo tako slabo, da so odlagali nakup streliva za enote doma. 

"Šlo je za to, da Slovenija želi sodelovati, da smo pripravljeni prevzeti določeno breme, ni pa nikoli bilo pri nas želje, da bi naši pripadniki opravljali izpostavljene misije. To se kaže tudi v tem, da v vseh teh 21 kontingentih, ki so se zvrstili v 11 letih, Slovenska vojska ni nikoli bila posebej izpostavljena pri opravljanju svojih nalog," razlaga Prebilič. Slovenska vojska se praktično ni vključevala v naloge, ki bi lahko bile nevarnejše, in, kot povejo strokovnjaki, je to logično, saj zakonodaja prepoveduje angažiranje Slovenske vojske na posebej izpostavljenih nalogah. Še najnevarnejše so bile naloge izvidovanja, kjer je prišlo tudi do manjših spopadov. Profesionalnost in izurjenost pripadnikov ESD sta bili svetlobna leta pred lokalnimi borci. 

Slovenski vojaki so iz Afganistana šli vsi živi, kar je bila bolj redkost kot pravilo, domača javnost in politika pa pravzaprav sploh nista vedeli, kakšna bi bila reakcija na smrt vojaka v daljnem Afganistanu. Vse to je tudi bil pomemben razlog, da politiki nikoli niso pustili vojakov na izpostavljene terene. Jelena Juvan nadaljuje, da "žrtev med pripadniki SV res ni bilo, kar nakazuje na vrhunsko pripravljenost in izurjenost pripadnikov, ki so sodelovali v misijah v tem okolju. Lahko pa rečem tudi, da je SV in z njo tudi Slovenija imela srečo, saj včasih tudi vrhunska izurjenost in usposobljenost nista dovolj. Sploh ob upoštevanju dejstva, da največje nevarnosti niso predstavljali neposredni spopadi, ampak podstavljena eksplozivna sredstva." Pa to ni bila edina nevarnost. 

Julija 2005 je vojaško vozilo hummer, na katerem so se peljali štirje slovenski pripadniki misije Isaf v Afganistanu, v okolici Kabula med patruljo zapeljalo na mino, ki je eksplodirala. Vojaki pri tem niso utrpeli hujših poškodb, eden je imel kasneje manjše težave s sluhom, vozilo pa je bilo v eksploziji močno poškodovano, pravijo v vojski. Bilo je še nekaj incidentov, in sicer leta 2011 je bila v bombnem napadu na sedež skupine za obnovo provinc v Heratu lažje ranjena civilna strokovnjakinja, pripadnica slovenskega kontingenta v Afganistanu. Novembra 2013 so bili slovenski pripadniki misije Isaf udeleženi v strelskem spopadu s talibanskimi uporniki, poškodovanih ni bilo. Januarja 2014 je bil pri opravljanju nalog v nogo ranjen slovenski vojak. Pri mentoriranju pripadnikov afganistanskih sil je prišlo do strelskega obračuna z nasprotniki. Tako sreča kot statistika sta bili torej na naši strani. 

Če je bilo sprva mišljeno, da bo vojna v Afganistanu hitra, je bil destabilizacijski element v regiji, ki ga je povečala še vojna v Iraku, tako močen, da ta vojna hitro postane generacijska. In takšne vojne imajo neželeno lastnost, da pokažejo, kakšno je stanje vojske, vojakov in tudi politične volje. Kot smo že zapisali, je bila odločitev politična, da smo lahko pokazali, da smo pomemben partner v zvezi Nato, čeprav smo vsako leto prispevali manj v skupno obrambo. Ameriški vojni v Iraku in Afganistanu sta ameriško vojsko finančno spravili na kolena, Slovenska vojska pa je pravzaprav bila v še slabšem stanju, ocene pripravljenosti pa to jasno kažejo.

Kdaj se bo ta nočna mora končala? 

Vojaške operacije v Afganistanu so bile vedno uspešne, a talibani bodo verjetno v nekaj mesecih po odhodu zaveznikov konec leta 2021 prevzeli oblast. Že zdaj nadzorujejo večino zalednega teritorija in afganistanska vojska je večkrat pokazala, da ne zmore brez izdatne podpore. Tudi Slovenija je tej vojski podarila ogromno orožja, izurila na tisoče mož, a vsi inštruktorji, če jih vprašate, kako je šlo, rečejo: "To je drug svet." 

Od zaveznikov smo vedno dobivali pohvale za opravljeno delo "in mislim, da se premalo zavedamo, v kako omejenih okoliščinah so morali naloge opravljati pripadniki Slovenske vojske in so kljub temu opravili odlično delo," še pove Prebilič. Ne glede na to, da je bila vloga Slovenije majhna, ni bila neopazna, in to smo premalo izkoristili. Tako Juvanova kot Prebilič se strinjata, da je politika premalokrat poudarjala vlogo Slovenije. "Sodelovanje v ISAF in vsekakor v mednarodnem okolju, predvsem okolju zavezništva, je dvignilo ugled in kredibilnost same Slovenske vojske, medtem ko, na žalost, v slovenskem okolju SV ostaja ujetnica številnih slabih zgodb, ki se vlečejo že desetletja. Nekatere poteze in odločitve zadnjih nekaj vlad pa tudi ne pripomorejo k boljši javni podobi SV," pove Juvanova. 

Medtem ko je Slovenija leta 2009 začela drastično rezati vojaški proračun, je pozabljala, da bi lahko povečane kontingente v Afganistanu bolj izkoriščala v lastne namene. Graje iz Bruslja so bile pogoste, Slovenska vojska pa ni bila več sposobna obraniti lastne domovine, saj je primanjkovalo vojakov in opreme. Kljub temu so v Afganistan odhajale manjše skupine, ki po postale strokovnjakinje v improviziranju, saj v drugačnem primeru niso imele veliko možnosti za delo – čeprav je bila večina mnenja, da je urjenje rekrutov afganistanske vojske obsojeno na propad (dezertacije, prehodi k talibanom in ignoriranje ukazov so v afganistanski vojski tako pogosti kot pesek v puščavi).

Ni dvoma, da je odločitev za končni umik iz Afganistana izključno politična odločitev. "Enkrat je bilo treba sprejeti takšno odločitev, ker je že nekaj časa nazaj bilo jasno, da zahodna strategija ni učinkovita ter da bi bilo za Afganistan treba najti neko drugo primerno rešitev, ki bi bolj upoštevala lokalne značilnosti," pove Juvanova. To, kar so evropski zavezniki pravzaprav govorili že nekaj let, so zdaj očitno priznali tudi Američani – bili so neuspešni, z napačnimi koraki, in čas je za odhod. Vojna v Afganistanu je bila obsojena na propad v trenutku, ko je padla prva bomba z ameriškega bombnika B-52.

Kaj je imela od tega Slovenija? 

Slovenije Afganistan ni veliko stal v finančnem smislu, ampak posledice vojne smo občutili tudi civilni prebivalci v domači državi. "Kar se tiče drugih koristi, pa se mi zdi, da mi svoje vključenosti nismo znali bolje izkoristiti. Absolutno premalo smo znali vnovčiti zadeve, ki smo jih opravili tam," pove Prebilič. Opozarja, da ne ministri in ne vlada niso dovolj naredili za promocijo Slovenske vojske in njenih opravljenih nalog v Afganistanu. "Verjamem, da bi mi dobili marsikateri odpustek pri marsikaterem komuniciranju z Natom, če bi to znali bolj ali drugače izpostaviti. Vojska tega ne more in ne sme, saj ni ona tista, ki dela PR, za to so drugi zaposleni, seveda je pa to tudi naloga vlade in ministrov – naloga vojske je, da opravi naloge," še doda in pove, da ne smemo pozabiti na koristi članstva v Natu. Če je bila želja za članstvo tudi nekakšen vzrok za odhod v Afganistan, nam je to utrdilo članstvo v največjem vojaškem zavezništvu na svetu. To članstvo pa med drugim pomeni tudi nižje cene zadolževanja na bančnih trgih in neprecenljive izkušnje s sodelovanjem z zavezniki. Posledice te vojne pa smo občutili vsi. 

 Ko je leta 2015 prišlo do večjega begunskega vala preko Slovenije, je bilo med njimi ogromno Afganistancev. Tudi danes preko Slovenije proti obljubljenemu zahodu večkrat poskušajo priti mlajši Afganistanci, ki v vojni, ki se nikoli ne konča, ne vidijo smisla. Država je imela takšne ali drugačne spopade praktično od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja in celotne generacije so odraščale v vojnih razmerah. Večina fantov, ki jih ujamejo na slovenski meji, je svoje celotno življenje preživela v vojnih razmerah. Njihova prisotnost v Sloveniji je tudi posledica te vojne, v katero smo vpleteni, kljub najboljšim nameram, ki smo jih imeli, da bi njihovo državo naredili boljšo in mirnejšo.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (184)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

g12345@email.si
06. 08. 2021 18.40
+1
nočne more konec? ja, za talibane
rissp
09. 05. 2021 15.12
+1
"Slovenija je pomagala UMIRITI RAZMERE"?? Talibani spet vladajo v večini Afganistana, s to razliko, da Afganistan zdaj proizvede več kot 95% heroina na svetu. Pravkar so pokazali, da ne bodo tolerirali šolanja in zaposlevanja žensk z zadnjim napadom na dekliško srednjo šolo, kjer je umrlo več deset srednješolk. Kaos je večji kot pred vojno, ljudje, ki so nasedli propagandi o "osvoboditvi" in so sodelovali z ZDA, se zdaj bojijo za svoja življenja in množično bežijo (kjer sploh lahko). Tole bolj spominja na umik iz Vietnama, ko so ZDA popolnoma izgubile nadzor in so zbežale iz Vietnama, za seboj pa pustile vse, ki so jim pomagali vmilost in nemilost zmagovalcev... Enaka situacija... Mediji pa še vedno o "UMIRILI SMO RAZMERE" in podobnih propagandnih poskusih zakritja popolne izgube ZDA v Afganistanu...
LockheedMartin
09. 05. 2021 12.29
+3
Biden (dementni starček) je ukazal umik? Hahaha, on dela in govori le tisto kar mu naročijo, navadna lutka globalistov je. Trump je ukazal umik že zdavnaj pa ste ga mediji ignorirali oz. iskali vsemogoče slabosti umika, češ da je to slaba ideja. Nehajte že s tem poveličevanjem tega pokvarjenega starčka in Kamale, ker sta oba lutki globalistov. Volitve v ZDA so ukradli, to ve že skoraj vsak Američan. V Arizoni trenutno poteka revizija volitev, demokrati pa skrivajo routerje in gesla in v paniki pošiljajo odvetnike, saj bo revizija razkrila njihovo prevaro. Po Arizoni sledijo še druge zvezne države in domine bodo začele padati.
BlackAdder04
09. 05. 2021 11.25
+2
Pred Bidnom so umik napovedali že 3 predsedniki pa ni blo nič iz tega. Tak, da...bomo verjeli, ko se bo dejansko zgodilo. Vemo pa zakaj so Ameri tam in to ni zarad Talibanov in teroristov. Droge...
TheGreatRusia
09. 05. 2021 09.48
+3
NAJDALJŠE NOČNE MORE BO KONEC, KO BODO AMERIČANI SVOJE UMAZANE ROKE PRENEHALI VTIKATI V SUVERENE DRŽAVE PO SVETU! Z NJIMI PA SEVEDA TUDI POKVARJENA EU IN Z NJO SLOVENSKI HLAPCI! DRUGO SO PA SAMO LAGANJA IN ZAVAJANJA O NEKIH IZMIŠLJENIH "DIKTATURAH".
Build NEK2
09. 05. 2021 09.44
+3
Afganustanska vojna obstaja samo zato, da lahko američani kam prodajajo orožje🙄
SnowmanR
09. 05. 2021 10.55
+1
borjac
09. 05. 2021 09.42
+2
Po 20 letih se ZDA poražene umikajo iz Afganistana, tako kot iz Vietnama, kar pa se tiče naših vojakov, tam gori naši fantje in dekleta nimajo kaj iskati, in pika, brez filozofiranja, kar pa se tiče Kalašnikov, prav slabi verjetno niso, z njimi so v večini oboroženi Talibani, pred katerimi so super opremljeni Američani dali rep med noge in bodo odšli iz Afganistana, če pa bi bili naši tam gori oboroženi z tem Belgijskim plastičnim sranjem F-2000, bi niti streljati ne mogli v tem pesku, Kalašnikov strelja povsod, "čestitke" Slovenskim strokovnjakom za izbor osnovnega orožje SV, koliko so dobili v žep??, kaj ti, nihče ga nima v oborožitvi niti proizvajalci Belgijci ne.
MačekMuri
09. 05. 2021 08.22
+13
Joe Biden!???! A se vi hecate? Trump je ukazal umik, pa vi 24ur ste ignoranti in amaterji v pisanju člankov. Ne vednost in zavajanje
kiropraktik
09. 05. 2021 08.14
+2
Naši "taborniki" so imeli šolo v naravi!
Ka pa mislis
08. 05. 2021 21.41
+0
Bolje i mirneje so ziveli pred izvozom demokracije
VAREN
08. 05. 2021 21.01
-1
Končno bo v Afganistanu zavladal mir.
amira mara
08. 05. 2021 21.52
+7
VAREN
08. 05. 2021 20.35
+7
Jugoslavija je v 4 letih pregnala Nemce. Amerika po 20 letih odhaja kot poraženec. Res mora bit to huda nočna mora za njih. Zraven pa še tistih nekaj naših skavtov.
kwa.dugaja
08. 05. 2021 20.33
+8
Umiritev?? Česa le?? Koliko civilov umre tam vsak dan v raznih napadih še vedno!?! Za koga je to umiritev zadev??
Generacija56
08. 05. 2021 20.14
+0
O? Še vedno berete? Napotil bi vas k komentarju 8.55, ki je bil objavljen z "novo politiko" portala šele nekaj ur pozneje. Tam boste našli vso veličastnost Slovenske vojske.
VAREN
08. 05. 2021 20.05
+0
So že kakšno izgubil in se vrnil domov. Se vodo tudi iz te. Naši skavti so bili na dobro plačanem dopustu.
Neznanec444333
08. 05. 2021 19.18
+4
Breme komentarje in jem kokice ni lepše komedije kakšni ljudje komentirajo to umreš res od smeha loool
Neznanec444333
08. 05. 2021 19.18
+3
Sami veterani Afganistana komentirajo pa to crkneš od smeha
bandit1
08. 05. 2021 19.35
-1
Rusi so popušili, ti pa še bolj. Kaj so in so naši voaki tam iskali????? Ti pušatori, Vjetnam in ne vem kaj še ....
StricKozamurnik
08. 05. 2021 18.59
+2
Brez veze! Zaradi mene lahko to malo močnejše lovsko društvo takoj razpustijo. Sem trdno prepričan, da bi se v primeru ogroženosti tako kot v letih 41 in 90 znajti sami.
Stauffenberg
08. 05. 2021 18.50
+6
Tudi v Normandiji je bilo slovenskih vojakov nekaj sto, ne prostovoljno, v nemških škornjih, ti pa so šli v Afganistan po zaslužek. Plačanci. Meni je vseeno za njih, samo, da ne bodo zahtevali kakšne doživljenske rente na naš račun.
LOS - T
08. 05. 2021 18.29
+2
Ne vem no, s kakšno odliko so naši kaj opravili, kukr se jaz spomnim so jo po taprvi raketi na kamp v kompletu ucvrli domov. Ne, streljali na nas pa ne bodo! Mi smo slovenski vojaki, mi ne trpimo streljanja na nas! Hahahah, za amerikance so sam pusiji...