Potem ko so podnebni pogajalci v sredo zaman čakali na objavo novega osnutka besedila zaključnega dogovora, je Avstralija, ki predseduje pogajanjem, po napetih pogovorih v zadnjih dveh dneh težko pričakovani dokument objavila danes. Besedilo novega osnutka je po novem strnjeno na devetih straneh, kar je za polovico manj od prvotno objavljene različice, ter vsebuje 80 točk o nekaterih najbolj spornih vprašanjih.
Ena ključnih sprememb je, da v dokumentu ni več nobene omembe fosilnih goriv, vključno s pozivom državam k pospešenemu ukrepanju za postopno opustitev fosilnih goriv ter takojšnjemu prehodu od rabe premoga, nafte in plina v energetskih sistemih.
Namesto tega dokument vsebuje precej šibkejša poziva k "prehodu k nizkim emisijam toplogrednih plinov in podnebno odpornemu razvoju" ter h "konkretnim rešitvam za pospešitev nepovratnega globalnega prehoda k nizkim izpustom toplogrednih plinov in podnebni odpornosti ter za ohranitev dosegljivosti cilja 1,5 stopinje, ob upoštevanju, da bodo države za to ubrale različne poti in poiskale različne rešitve".
Iz dokumenta je izpadel tudi konkreten cilj glede potrojitve finančnih sredstev za ukrepe prilagajanja podnebnim spremembam v državah v razvoju na vsaj 120 milijard dolarjev letno do leta 2035.
Medtem v drugem osnutku ostaja navedba predlaganega cilja povečanja deleža električne energije v končni rabi energije na svetovni ravni na 35 odstotkov do leta 2035. Gre za ključno pobudo gostiteljice COP 31 Turčije.

Za razliko od prvotno objavljene različice osnutka izpolnitev tega cilja za države ni več zavezujoča, temveč navedena kot prostovoljna možnost, ki jo lahko države sprejmejo v skladu z "nacionalnimi okoliščinami in razvojnimi prednostnimi nalogami".
Ohranjen je tudi del iz prvega osnutka, ki potrjuje globalno zavezo k omejitvi dviga temperature na 1,5 stopinje Celzija iz pariškega sporazuma ter trajanja in obsega preseganja te meje.
Nova različica osnutka zaključnega dogovora prav tako poziva države, naj razrešijo nesoglasja glede Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), da bi lahko njegova najnovejša znanstvena dognanja služila kot podlaga za pogajanja na konferenci COP 33.
Po pojasnilih turškega ministra za okolje in predsedujočega konferenci COP 31 Murata Kuruma na novinarski konferenci po objavi najnovejšega osnutka ta ohranja trdno zavezanost pariškemu sporazumu in multilateralizmu.
V bran osnutku je stopil tudi avstralski minister za podnebje Chris Bowen, sicer predsedujoči pogajanjem. "Ne pričakujemo, da bodo vse strani samodejno privolile v ta osnutek sklepnega dogovora," je dejal. Ob tem je dodal, da pričakuje, da bodo strani ohranile duh "konstruktivnega sodelovanja", ki je prevladoval v zadnjih dneh, saj si vsi želijo, da bi bil pogajalski proces uspešen.

Na vprašanje o odsotnosti omembe fosilnih goriv je odgovoril, da je ta podnebna konferenca osredotočena "na izvajanje". Poudaril je, da ni boljšega načina za to od "potrditve prehoda na nizke emisije toplogrednih plinov, ponovne potrditve zaveze k ohranitvi cilja 1,5 stopinje Celzija in elektrifikacije gospodarstva".
Temu mnenju se je pridružil tudi Kurum. "Nismo tukaj zato, da bi razpravljali o že sprejetih odločitvah, kot je na primer prehod od fosilnih goriv, o katerem so se države že dogovorile na konferenci ZN v Dubaju (COP 28)," je dejal. Po njegovem mnenju "opuščanje fosilnih goriv" pomeni cilj elektrifikacije za leto 2035.
Medtem je Panama danes zagrozila, da bo na COP 31 blokirala vsak dogovor, ki ne bo izpolnjeval njenih zahtev, vključno z omejitvijo proizvodnje nafte in odločno obrambo znanosti.
V pismu gostiteljem COP 31 je panamski minister za okolje Juan Carlos Navarro dejal, da se njegova država "ne bo pridružila nobenemu soglasju in bo na zaključnih plenarnih zasedanjih formalno nasprotovala sprejetju kakršnekoli odločitve, ki ne bo vodila do izida, ki bi bil skladen z njihovimi načeli in vrednotami".
Na podnebnih pogajanjih sodeluje skoraj 200 držav, a se vse odločitve sprejemajo soglasno. To pomeni, da lahko dogovor blokira tudi ena sama država. Pogajanja so sicer v polnem teku, zaključila naj bi se predvidoma v petek.

Civilna družba ostro nad vsebino
Podnebne krize ne bomo rešili s pretvarjanjem, da nam ni treba postopoma opustiti uporabe fosilnih goriv, v odzivih na objavo drugega osnutka zaključnega dogovora na COP 31 poudarjajo predstavniki civilne družbe. Izražajo bojazen, da bo COP 31 izničil vse dosedanje že sprejete zaveze glede tega ključnega vzroka za podnebne spremembe.
Po današnji objavi drugega osnutka končnega dogovora, iz katerega so predsedujoči podnebnim pogajanjem črtali vsakršno omembo fosilnih goriv, vključno s pozivom državam k pospešenemu ukrepanju za postopno opustitev fosilnih goriv ter takojšnjemu prehodu od rabe premoga, nafte in plina v energetskih sistemih, se v Antalyi vrstijo izrazi nasprotovanja s strani nevladnih okoljskih organizacij.
"Nekateri večji proizvajalci fosilne energije poskušajo spodkopati vse, kar je povezano z zmanjšanjem emisij in energetskim prehodom – in s tem osnutkom jim to uspeva. To ni zgolj nesoglasje glede postavitve vejice," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala Inga Fritzen Buan iz Svetovnega sklada za naravo (WWF).
Da je izključitev eksplicitnih pozivov k prehodu od fosilnih goriv očitno nazadovanje, pa je ocenil tudi večkratni udeleženec podnebnih konferenc ZN in organizator kampanje Napolnite sklad Harjeet Singh. "Krize s fosilnimi gorivi ne morete rešiti s pretvarjanjem, da nam ni treba postopoma opustiti fosilnih goriv," je bil jasen.

Podobno je dejal tudi direktor za mednarodno podnebno politiko pri globalni okoljski organizaciji Nature Conservancy John Verdiec. "Trajalo je skoraj 30 let, da smo v zaključnem besedilu dogovora konference zagotovili izrecno omembo fosilnih goriv. Trenutno pa na COP 31 obstaja tveganje, da bo ta napredek čez noč izničil," je poudaril.
Čeprav so fosilna goriva običajno v ospredju na vseh podnebnih konferencah, pa je pomembno tudi, kaj se dogaja med njimi na terenu. Pri tem je opozoril na zaznan napredek pri izvajanju načrta lanske gostiteljice podnebne konference Brazilije glede načrta za krčenje tropskih gozdov, pri čemer so državam za ohranjanje tropskih gozdov v pomoč tudi sredstva iz posebnega sklada za tropske gozdove (TFFF).
Medtem ko civilna družba pozdravlja vključitev besedila o neizogibni prekoračitvi cilja 1,5 stopinje Celzija, pa na drugi strani opozarjajo še na druge problematične vključitve. Med slednjimi omenjajo določbo glede povečanja zajemanja ogljika na globalni ravni. "Menimo, da so številke glede tega precenjene," je ocenila vodja oddelka za politiko in podnebno energijo pri WWF International Fernanda de Carvalho.
"Vedno imamo upanje in vedno moramo videti pozitivno plat, vendar trenutno ne gre dobro in obstaja zaskrbljenost," je dejala in pri tem še posebej opozorila na razprave o financah in prilagajanju na podnebne spremembe.
Po informacijah STA bo predsedstvo podnebne konference danes nadaljevalo ločene pogovore s predstavniki držav, predvidoma v petek dopoldne pa naj bi pogajalci v roke dobili novo različico zaključnega dogovora. V petek je sicer predviden tudi uradni zaključek COP 31, a so v zadnjih letih države končno odločitev vedno dosegle v podaljških.








































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.