Največja vojaška parada v Parizu doslej

Med predsedniki vlad in držav članic t.i. koalicije voljnih je bil na paradi navzoč tudi slovenski premier Janez Janša, ki se je tako kot kolegi v ponedeljek v Parizu udeležil vrha koalicije, ki sta jo ustanovila Pariz in London, da bi Kijevu zagotovila vojaško podporo in varnostna jamstva.

Spremljala ga je soproga Urška Bačovnik Janša, s katero sta ob tej priložnosti francoskemu narodu in predsedniku Macronu čestitala ob državnem prazniku, je na omrežju X sporočila slovenska vlada. Objavila je tudi kratek video posnetek, na katerem je videti, da sta se pozdravila z Macronom in njegovo soprogo Brigitte Macron.

Parado so na častni tribuni spremljali tudi nemški kancler Friedrich Merz, britanski premier Keir Starmer, poljski premier Donald Tusk ter danska premierka Mette Frederiksen, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ko vsako leto je parado tudi tokrat odprla francoska akrobatska letalska skupina, ki sta ji sledila francoska lovca mirage 2000 z ukrajinskima kopilotoma, ki sta se urila v Franciji. Sodelovala so tudi letala desetih evropskih držav, med njimi britanska in poljska.

Na paradi, ki poteka med Slavolokom zmage in Trgom Concorde, je sodeloval tudi 500 vojakov iz 35 držav koalicije, prvič pa tudi 25 ukrajinskih vojakov. Z njihovo udeležbo in navzočnostjo Zelenskega želi Elizejska palača simbolno znova izraziti evropsko podporo Kijevu.

Parade se je prvič udeležilo tudi 25 ukrajinskih vojakov. Njihov mimohod so pozdravili s ploskanjem na častni tribuni, tako kot pred tem Zelenskega ob njegovem prihodu. Macron je njihovo udeležbo označil za "simbol bratstva, poguma in skupne usode". Z njihovo udeležbo in navzočnostjo Zelenskega pa je Elizejska palača simbolno znova izrazila evropsko podporo Kijevu.

V zaključnem delu parade so se vojaki koalicije z zastavami svojih 35 držav skupaj z ukrajinskimi vojaki ob zvokih francoske himne zbrali pred častno tribuno, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Z udeležbo 6800 vojakov pehote in 30 odstotki več letal in vozil pa bo po napovedih Elizejske palače to tudi največja vojaška parada doslej ob državnem prazniku 14. julija. Z njo želijo v Parizu ponazoriti "ponovno oboroževanje Francije, strateško avtonomijo Francije ter strateško prebujenje Evrope", navedbe iz palače navaja AFP. Na njej bo sodelovalo 98 letal, 31 helikopterjev in 315 vozil.

Namestnica ministra za obrambo Alice Rufo je za francoski radio dejala, da je "to, kar poteka, Evropa, ki je enotna in odločena, da podpre Ukrajino v spopadu z Rusijo, Evropa, ki je samozavestna".

To je tudi deseta in zadnja parada, ki se je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil udeležuje Emmanuel Macron, ki se po dveh mandatih na volitvah aprila 2027 ne bo več mogel potegovati za položaj predsednika.

Macron, ki je na svojo prvo vojaško parado leta 2017 povabil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, namerava z zadnjo pokazati tudi okrepitev francoske vojske v desetih letih svojega predsedovanja, v katerih se je francoski obrambni proračun podvojil. "Zaveza je bila izpolnjena, dejstva so tu in zgodovina bo sodila," je poudaril v ponedeljek v svojem tradicionalnem govoru pred oboroženimi silami na predvečer državnega praznika.

Z današnjim praznikom se sicer Francozi spominjajo padca pariške trdnjave Bastilja in začetka revolucije 14. julija 1789. Padec Bastilje simbolizira konec francoske absolutne monarhije in označuje trenutek, ko so revolucionarji vdrli v to pariško trdnjavo in zapor. Nato so 26. avgusta 1789 sprejeli Deklaracijo o pravicah človeka in državljana, ki je utemeljila francoske nacionalne vrednote svobode, enakosti in bratstva. Kot dan republike ga praznujejo od leta 1880, ko ga je za nacionalen praznik razglasil parlament takratne tretje francoske republike. Od konca prve svetovne vojne vojaška parada poteka na Elizejskih poljanah.

Po koncu parade, ki so jo zaključili z glasbenim programom v čast 400-letnice francoske mornarice, Macrona zvečer pričakujejo v Nici. Udeležil se bo osrednje spominske slovesnosti ob 10. obletnici terorističnega napada, v katerem je napadalec leta 2016 na znameniti Angleški promenadi s tovornjakom zapeljal v množico, ki je praznovala državni praznik, in ubil 86 ljudi.