Nakazal 290.000 evrov in spremljal dobičke. Nato ga je poklicala policija

Podjetnik iz nemške Spodnje Saške je za domnevno donosno naložbo izvedel od prijatelja iz nogometnega društva. Njegova takratna žena ga je posvarila: "Ne počni tega." Toda možnost zaslužka ga je enostavno preveč pritegnila. Na spletno platformo Fibonetix je najprej nakazal slabih 10.000 evrov, poroča nemški portal Focus. 

Zanj je skrbel osebni "finančni svetovalec", ki se je predstavljal kot Karl Heinz. Pripovedoval mu je o notranjih informacijah, s katerimi naj bi si lahko zagotovil uspešne naložbe. Dogajanje na zaslonu je njegove obljube na videz potrjevalo: vrednost Kesebomovega premoženja je rasla. Zato je nakazoval še več. Med posameznimi nakazili sta bili tudi vsoti 98.000 in 101.000 evrov. Skupaj je v domnevno naložbo vložil 290.000 evrov. 

Spremljanje grafov ga je, kot je pozneje povedal novinarjem, spominjalo na odvisnost. Verjel je, da si ustvarja premoženje, ki mu bo omogočilo zgodnejše slovo od dela. Šele klic policije mu je razkril, da ne spremlja uspešnega trgovanja, ampak izmišljene številke. 

Njegov primer je del mednarodne novinarske preiskave FakeTrade, ki jo je koordinirala mreža European Investigative Collaborations (EIC), pri njej pa je sodeloval tudi nemški Spiegel. Novinarji so na podlagi več tisoč dokumentov preiskovali ozadje spletnih naložbenih prevar, pri katerih so nakazila resnična, trgovanje in dobički pa izmišljeni.

Pot do prevare se pogosto začne z oglasom na spletu ali družbenih omrežjih. Uporabnik pristane na profesionalno oblikovani strani, ki ponuja možnost donosnega trgovanja. Za začetek pogosto zadostuje 250 evrov. Nato se oglasi osebni svetovalec, ki redno kliče, sprašuje o družini in življenjskih okoliščinah ter postopoma gradi zaupanje. Medtem stranka na svojem uporabniškem računu spremlja navidezno rast naložbe. Namen prikazanih dobičkov je, da nakaže še več denarja. 

Prav možnost prilagajanja teh prikazov je bila ena od ugotovitev novinarske preiskave. Tehnologija izraelskega podjetja Airsoft je omogočala vplivanje na to, kakšno gibanje vrednosti so videle stranke. Goljufi so lahko uporabnike razvrščali v skupine in jim po potrebi prikazovali dobičke ali izgube. 

"Za običajnega človeka je to res videti profesionalno in dobro narejeno, vendar je vse lažno. Trgovanja sploh ni," je po poročanju Focusa pojasnil Jörn Rehren iz nemške zveze potrošniških organizacij.

Del ozadja takšnega poslovanja je razkril tudi sodni postopek pred deželnim sodiščem v nemškem Bambergu. Na zatožni klopi je sedel Shay Benhamou, nekdanji vodja podjetja, ki je zagotavljalo tehnično infrastrukturo za spletne trgovalne platforme. Krivdo je naposled priznal, zaradi pomoči pri goljufiji pa je bil obsojen na štiri leta zapora.

Postopek je zajemal 24 portalov, prek katerih naj bi bili vlagatelji oškodovani za približno 68 milijonov evrov. Novinarska preiskava pa je pokazala, da je z Airsoftom v času Benhamouovega vodenja sodelovalo skupno 443 platform. Portali z njegovo tehnologijo naj bi ustvarili več kot 950 milijonov evrov prometa. 

Benhamou je ob koncu sojenja priznal, da je najpozneje leta 2020 o uporabi svoje programske opreme vedel dovolj, da ni mogel več govoriti zgolj o tveganju morebitnih zlorab. Kljub temu je poslovanje nadaljeval.

Prevara se za številne žrtve razkrije šele, ko zahtevajo izplačilo. Takrat se pojavijo nepričakovane ovire: poravnati je treba davek, zavarovanje, stroške obdelave ali nakazati denar za domnevno dokazovanje likvidnosti. Prikazanega dobroimetja na računu za te stroške menda ni mogoče uporabiti. Stranka mora zato znova seči po svojem denarju.

Po ugotovitvah novinarske preiskave so goljufi uporabljali različne prijeme. Lahko so navidezno stanje računa znižali na nič in izgubo pripisali neugodnemu dogajanju na trgu. Lahko pa so žrtev poskušali še dodatno izžeti: zatrjevali so, da je dobiček pripravljen za izplačilo, pred tem je treba plačati le še eno pristojbino. 

Izplačila so se odmkala, dotlej prijazni in dosegljivi svetovalci pa so nazadnje izginili. 

Z izgubo denarja se nevarnost ne konča nujno. Na že oškodovane ljudi preži še tako imenovana prevara z vračilom izgubljenih sredstev. Čez nekaj mesecev jih kontaktirajo domnevni odvetniki, predstavniki finančnega nadzora ali strokovnjaki za iskanje ukradenega denarja. Trdijo, da so sredstva našli in jih lahko vrnejo. Toda tudi tokrat je treba najprej plačati. 

Takšni klicatelji lahko poznajo podrobnosti prve prevare, zaradi česar delujejo prepričljiveje. Potrošniška organizacija Verbraucherzentrale Hessen je maja 2026 opozorila, da storilci načrtno uporabljajo podatke o že oškodovanih ljudeh. 

Na tovrstne prevare opozarja tudi nemška policija. Posebno previdnost svetuje ob obljubah izjemno visokih donosov, nenaročenih klicih domnevnih finančnih strokovnjakov in pritiskih k novim nakazilom. Opozarja tudi pred omogočanjem dostopa do računalnika prek programov, kot sta AnyDesk in TeamViewer. 

Zahteva, da je treba pred izplačilom dobička nakazati dodaten denar za domnevne davke, pristojbine ali provizije, je značilen opozorilni znak. Ob sumu prevare policija svetuje takojšnjo ustavitev plačil, prekinitev stikov z domnevnimi posredniki in obvestilo banki oziroma ponudniku plačilnih storitev. Shraniti je treba elektronsko pošto, pogovore, posnetke zaslona in potrdila o nakazilih ter podati prijavo policiji. 

Ko je Kesebom izvedel, kaj se je zgodilo z njegovim denarjem, je moral o izgubi povedati ženi, ki ga je pred naložbo opozorila. Novinarjem je opisal, kako je ob tem neutolažljivo jokal. Takrat se je v njem nekaj zlomilo, pravi. Izgubil ni le denarja, ampak tudi zaupanje v ljudi in vase. 

Tudi prijatelj iz nogometnega društva, ki mu je predstavil domnevno donosno priložnost, je izgubil ves vloženi denar. Ko se danes srečata, o tem ne govorita več. Kesebom pa se je odločil svojo zgodbo povedati javno, da bi posvaril druge, ki so tako kot nekoč on prepričani, da se njim kaj takšnega ne more zgoditi.