Nakit iz Louvra po novem 26 metrov pod zemljo, na kraju našli 150 sledi DNK

Po poročanju radia RTL so bile dragocenosti v bližnje trezorje francoske centralne banke prepeljane v spremstvu policije. Zdaj so shranjene v močno varovanem trezorju 26 metrov pod zemljo, kjer je shranjenih tudi okoli 90 odstotkov francoskih zlatih rezerv.

Takšen prenos je po pisanju dpa nekaj izjemnega. V omenjenih trezorjih so bili več let shranjeni tudi zvezki renesančnega umetnika Leonarda da Vincija, katerih vrednost je ocenjena na več kot 672 milijonov evrov.

Francosko tožilstvo je sicer optimistično glede tega, da bodo našli storilce, ki so minulo nedeljo iz dveh vitrin v Apolonovi galeriji odnesli osem kosov nakita v skupni vrednosti 88 milijonov evrov, ki je nekoč pripadal francoskim kraljicam in cesaricam. Preiskovalci so namreč na kraju zločina našli več kot 150 vzorcev DNK, prstnih odtisov in drugih sledi.

"Na kraju zločina, pa tudi na čeladi, kotnih brusilnikih, rokavicah, jopici in drugem, kar so tatovi pustili za seboj, je bilo najdenih več kot 150 sledov DNK, prstnih odtisov in drugih sledov," je za časnik Ouest-France povedala pariška javna tožilka Laure Beccuau.

Kot je še povedala, bodo za analize, čeprav so za laboratorije prednostna naloga, potrebovali nekaj časa. Rezultate, ki bodo morda prinesli namige, še zlasti če so storilci že v kazenskih evidencah, pričakujejo v naslednjih dneh. S primerom se ukvarja približno sto preiskovalcev iz enot za boj proti hudim kaznivim dejanjem in trgovini s kulturno dediščino.

Kot je za Ouest-France še povedala tožilka Beccuau, metoda, ki so jo uporabili pri vlomu, sicer kaže na organiziran kriminal, a preiskava bo pokazala, ali je temu res tako.

Videokamere sicer omogočajo sledenje tatov skozi Pariz in druge francoske departmaje. A proces ocenjevanja vseh razpoložljivih posnetkov iz javnih in zasebnih kamer na območjih, kjer bi lahko bežali storilci, zahteva ogromno truda, je tožilka še povedala za časopis. Dodala je, da si seveda želijo čim prej najti storilce, preden bi lahko ti kose nakita razstavili in jih pretopili.

Preiskovalci po njenih besedah preučujejo različne možnosti, vključno z možnostjo, da so tatovi imeli pomoč od nekoga iz muzeja.

Ena od zaposlenih v muzeju, ki je bila v času vloma na delu, pa je v petek za RTL povedala, da je na kraj ropa prihitelo več zaposlenih. Zaradi tega se je tatovom mudilo in niso uspeli zažgati transportne lestve, ki so jo uporabili med ropom. Kot je še povedala, zaradi hitrega odziva tudi niso vzeli vsega, kar so nameravali in dodala, da bi lahko bilo huje. 

V nedeljo ob 9.34, ko so storilci uničili okno balkonskih vrat, skozi katera so vstopili v razstavni prostor, se je sprožil prvi alarm, takoj se je sprožil tudi alarm na policiji in ministrstvu za notranje zadeve. Vlomilci so iz razstavne dvorane pobegnili po treh minutah in 52 sekundah.