Tujina

Slovenska podnebna pogajalka: Pogovori se zaostrujejo, razhajanja precejšnja

Antalya, 17. 11. 2026 15.31 pred 1 uro 6 min branja 4

Podnebna konferenca ZN COP 31 v Antalyi

Pogajanja na podnebni konferenci COP 31 v Turčiji se zaostrujejo, razhajanja glede večine točk na dnevnem redu so še vedno precejšnja, ocenjujeta slovenska pogajalca Ana Klemen in Luka Vombek. V luči tega v prihodnjih dneh pričakujeta zahtevna usklajevanja glede končnega dogovora. Objava njegovega novega osnutka naj bi bila v sredo. Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra pa je prvi osnutek krovnega političnega dogovora podnebne konference, ki ga je v ponedeljek objavila soorganizatorka konference Avstralija, primerjal z nakupovalnim seznamom.

Wopke Hoekstra, ki na letošnji podnebni konferenci ponovno vodi pogajalsko skupino EU, je na današnji novinarski konferenci v Antalyi izrazil nezadovoljstvo z besedilom osnutka, za katerega je dejal, da "spominja na nakupovalni seznam".

"Po našem mnenju je to v temeljnem nasprotju z logiko izvajanja. Osredotočiti bi se morali na uresničevanje tistega, o čemer smo se že dogovorili. Zato menimo, da predvsem na področjih financiranja ter trgovine, zajemanja in shranjevanja ogljika, kjer se namiguje, da bi to lahko bila rešitev za vse, osnutek dogovora ne gre v pravo smer in potrebuje bistvene spremembe," je dejal.

Ob tem je podprl tudi prizadevanja gostiteljice COP 31 Turčije za pospešitev elektrifikacije, s ciljem, da bi se do leta 2035 delež električne energije v končni rabi energije na svetovni ravni povečal na 35 odstotkov. "Več ko je te energije, bolje je," je dejal.

Vendar pa je nakazal, da je EU za zagotovitev čim širšega soglasja držav pripravljena pristati na določeno prožnost pri tem, kako čista mora biti ta električna energija.

Konferenca COP 31 v Antalyi
Konferenca COP 31 v Antalyi
FOTO: Profimedia

Chris Bowen, avstralski minister za podnebje, je ob objavi osnutka poudaril, da je dokument namenjen začetku razprave in da so bila močna stališča, vključena vanj, zapisana namerno. Po njegovih besedah je besedilo zelo obsežno, vendar se bo pred končno različico še spreminjalo. Pričakuje vsaj še en osnutek do konca tedna.

Podobno stališče kot Hoekstra pa je zavzel tudi irski minister za podnebne zadeve Darragh O'Brien. Opozoril je na 700 milijonov ljudi, ki sploh nimajo dostopa do električne energije, ter poudaril, da napredek ni dosežen "izključno z obnovljivimi viri energije".

V ponedeljek objavljeni prvi osnutek krovnega političnega dogovora poziva države k pospešenemu ukrepanju za postopno opustitev fosilnih goriv, vključno s takojšnjim prehodom od fosilnih goriv v energetskih sistemih. Obenem izraža tudi "globoko zaskrbljenost" zaradi neizogibnega neizpolnjevanja cilja omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo iz pariškega sporazuma ter priznava "osrednjo vlogo najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanj" Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC). Ponovno potrjuje tudi odločenost za omejitev trajanja in obsega tega preseganja ter priznanje, da bo to odvisno od hitrosti in obsega podnebnih ukrepov.

Med predlogi v osnutku je tudi poziv, da bi morale bogate države do leta 2030 doseči neto ničelne emisije. Predlog je med evropskimi diplomati, ki so govorili za Politico, vzbudil začudenje, saj je ta rok bistveno zgodnejši od podnebnih ciljev EU in Združenega kraljestva, ki predvidevajo podnebno nevtralnost do leta 2050. 

Obenem poziva države, naj se pridružijo globalni zavezi za povečanje deleža električne energije v končni rabi energije na svetovni ravni na 35 odstotkov do leta 2035, ter k potrojitvi finančnih sredstev za ukrepe prilagajanja podnebnim spremembam v državah v razvoju na vsaj 120 milijard dolarjev.

Podnebne spremembe
Podnebne spremembe
FOTO: AP

Pričakovanja glede končnega izida letošnjega podnebnega vrha so sicer bolj zadržana, saj države proizvajalke nafte, kot je Savdska Arabija, še naprej izražajo močno nasprotovanje opuščanju fosilnih goriv.

"Geopolitika igra v pogajanjih ogromno vlogo. Vzdušje je lahko včasih malce klavrno, a vendarle obstajajo žarki upanja," je potek pogajanj za francosko tiskovno agencijo AFP komentirala belgijska podnebna pogajalka Catherine Windey.

Slovenska podnebna pogajalca: Razhajanja glede večine točk na COP 31 še vedno precejšnja

Slovenska pogajalca Ana Klemen in Luka Vombek ocenjujeta, da je Avstralija kot predsedujoča podnebnim pogajanjem s ponedeljkovo objavo 18-stranskega prvega osnutka krovnih sklepov s 144 odstavki poskušala vključiti širok nabor predlogov in stališč držav, predstavljenih v dosedanjih pogajanjih.

"Države so bile večinoma kritične do obsega in dolžine osnutka. Po njihovem mnenju je besedilo predolgo, premalo osredotočeno in ga je treba bistveno skrajšati, izboljšati njegovo strukturo ter odpraviti podvajanja," sta za STA orisala dogajanje.

Glede vsebine osnutka sta pojasnila, da je v njej elektrifikacija prepoznana kot pomemben element pospeševanja energetskega prehoda, med drugim dokument vključuje tudi predlog globalnega cilja povečanja deleža električne energije v končni porabi energije na 35 odstotkov do leta 2035.

Na ta način se po njunih navedbah v pogajalski del vključuje elemente iz globalne podnebne akcijske agende oziroma politične iniciative, ki jih pripravi vsakokratno predsedstvo podnebne konference ali drugi deležniki, ki je sicer vzporedna in komplementarna pogajanjem.

"Arabska in afriška skupina držav pa sta izrazili nasprotovanje povezovanju akcijske agende s formalnim pogajalskim procesom ter zahtevata jasno ločnico med prostovoljnimi pobudami in formalnimi pogajanji," sta pojasnila.

Dotaknila sta se tudi področja podnebnega financiranja. Kot sta spomnila, osnutek vključuje konkreten predlog za potrojitev financiranja za ukrepe prilagajanja na najmanj 120 milijard ameriških dolarjev (cca. 109 milijard evrov) letno do leta 2035, in sicer skupaj s predlogom za časovni načrt.

Razvite države medtem nasprotujejo ponovnemu odpiranju vprašanj predvsem glede mandata za izvajanje novega kolektivnega kvantificiranega cilja financiranja, o katerih je bil dosežen dogovor v okviru odločitve Mutirao na lanski podnebni konferenci v brazilskem Belemu.

Med predlogi Avstralije so tudi izboljšanje dostopa do financiranja, večji poudarek na nepovratnih in ugodnih oblikah financiranja ter krepitev sistemov zgodnjega opozarjanja. V osnutek besedila so vključeni tudi elementi na zahtevo nekaterih držav v razvoju, kot je sklicevanje na zgodovinsko odgovornost razvitih držav in zahteve za na področju trgovine, kot je odprava enostranskih trgovinskih ukrepov.

O vplivu letošnje precedenčne ureditve pogajalskega procesa na COP 31, ko je Turčija v vlogi organizatorice in predsedujoče konferenci, medtem ko Avstralija predseduje pogajanjem, Klemnova ocenjuje, da sta obe strani dobili, kar sta želeli. "Turčija je dobila prepoznavnost in priznanje za organizacijo, Avstralija pa ključno vlogo pri usmerjanju pogajalskega procesa in oblikovanju vsebinskih rezultatov," je poudarila.

Čeprav so se pojavljali številni pomisleki glede tega, kako bo zaradi te delitve letošnji podnebni vrh sploh potekal in kdo bo imel v resnici zadnjo besedo, pa po njenih besedah zaenkrat obe državi delujeta v skladu s predvideno razmejitvijo pristojnosti. "Še vedno pa ostaja vprašanje, ali bo tako ostalo tudi v zadnjih urah pogajanj, ki bodo zelo politična," je pristavila.

Posledice poplav v Nepalu in napis: Podnebna pravičnost zdaj!
Posledice poplav v Nepalu in napis: Podnebna pravičnost zdaj!
FOTO: AP

Po besedah Klemnove so sicer v prvem tednu pogajanja potekala razmeroma po predvideni časovnici in v skladu s predvidenim urnikom. Kot zelo pozitivno ocenjuje tudi, da je avstralsko predsedstvo "praktično takoj začelo s pogajanji na temo krovnih sklepov, ki so ključna politična odločitev ob zaključku konference".

"Nekoliko zaskrbljujoč pa je bil zaključek prvega tedna pogajanj, saj so bila pogajanja glede osnutkov odločitev, zlasti tistih, ki se tičejo blaženja in ukrepov za odzivanje na podnebne spremembe, popolnoma blokirana, zaradi česar se je zaključno plenarno zasedanje začelo skoraj sedem ur kasneje, kot je bilo predvideno," je orisala dogajanje. Dodala je, da je to dalo določen negativen podton pogajanjem v drugem tednu, ki potekajo tako na tehnični kot politični oziroma ministrski ravni.

Trenutno se, tako Klemnova, pogovori na COP 31 zaostrujejo, razhajanja glede večine točk na dnevnem redu pa so še vedno precejšnja. "Zato ni pričakovati, da se bo COP 31 zaključil v petek, kot je predvideno," je sklenila.

Da se glede na razhajanja med pogodbenicami v Antalyi v prihodnjih dneh pričakujejo zahtevna pogajanja za uskladitev končnega besedila, pa meni tudi podnebni pogajalec Vombek.

"Trenutni osnutek vključuje številne predloge, do katerih imajo različne skupine pogodbenic, tako razvite države kot države v razvoju, izrazite zadržke. Razhajanja se nanašajo tudi na obseg krovnih sklepov in vprašanje, ali naj vključujejo vsebine, ki doslej niso bile predmet formalnih pogajanj. Nekatere pogodbenice so izrazile tudi pomisleke glede mandata predsedstva za pripravo takšnih sklepov," je izpostavil Vombek.

Po njegovih pojasnilih naj bi predsedstvo jutri predstavilo prenovljeno različico osnutka, ki bo podlaga za nadaljnja pogajanja.

Zaključne sklepe mora na koncu potrditi skoraj 200 držav. Konferenca COP 31 naj bi se s sprejetjem sklepov po uradni časovnici predvidoma končala v petek, a so v zadnjih nekaj letih države končno odločitev dosegle v podaljških.

Razlagalnik

Pariški sporazum je mednarodni pravno zavezujoč sporazum o podnebnih spremembah, ki so ga sprejele države članice Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) decembra 2015 v Parizu. Glavni cilj sporazuma je omejiti dvig globalne povprečne temperature precej pod 2 stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijskimi ravnmi in nadaljevati prizadevanja za omejitev dviga celo na 1,5 stopinje Celzija.

Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je strokovni organ Združenih narodov za ocenjevanje znanstvenih spoznanj, povezanih s podnebnimi spremembami. Ustanovljen je bil leta 1988 s strani Svetovne meteorološke organizacije (WMO) in Okolja ZN (UNEP), njegova naloga pa je redno zagotavljati objektivne in znanstveno utemeljene ocene o tveganjih podnebnih sprememb ter njihovih gospodarskih in družbenih posledicah.

Zajemanje in shranjevanje ogljika (CCS) je tehnološki postopek, namenjen zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Ta postopek obsega zajemanje ogljikovega dioksida (CO2), ki nastaja pri industrijskih procesih ali proizvodnji energije iz fosilnih goriv, njegovo stiskanje v tekoče stanje ter varno shranjevanje oziroma zakopavanje globoko pod zemeljskim površjem, običajno v izčrpana geološka nahajališča nafte in plina.

Vprašanja in odgovori so narejeni s pomočjo umetne inteligence.
Izberite 24ur.com za svoj prednostni vir na Google.

ZDA z varnostnim opozorilom: tveganja v Sloveniji na najnižji stopnji

Temu pod drobnogledom Bruslja zaradi kršitev evropske zakonodaje

  • slika
  • slika 1
  • slika 2
  • slika 3
  • slika 4
  • slika 5
  • slika 6
  • slika 7
  • slika 8
  • slika 9
  • slika 10
  • slika 11
  • slika 12
  • slika 13
  • slika 14
  • slika 15
  • slika16
  • slika 17
  • slika 18
  • slika 19
KOMENTARJI4

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

flojdi
17. 11. 2026 19.36
????podnebna pogajalka.??a nadnebnih še ni
Noleani
17. 11. 2026 17.39
Niso resni. Tako kot s svojimi nastopi ni bila resna Greta, kar smo izvedeli pred nekaj dnevi, ko jo jo je novinar vprašal ali ve, da v Berlinu v tistem trenutku potekajo podnebni protesti, ki jih je ustanovila ona. Njen odziv je bil naslednji: A res? In je bruhnila v smeh. Greta: Še vedno to počnejo? Še več smeha, vseh prisotnih aktivistk vključno z Greto. Toliko iskreni skrbi za podnebje s strani Grete. Vse je bila prevara. Kasneje v intervjuju je namreč priznala, da gre za rušenje kapitalizma in ne za podnebje. Tisti, ki nas iskreno skrbi za naravo, za okolje in smo predlagali mnoge vzdržne rešitve, ki ne bi sesule sistema ampak ga preoblikovale z zmernim tempom, pa označeni za skeptike.
Justice4all
17. 11. 2026 17.31
Kdo vam še verjame?
mario7
17. 11. 2026 17.25
Okoljski nateg.
ISSN 1581‑3711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 2083