Dela na najbolj kritičnem delu zagrebške obvoznice naj bi se začela v drugi polovici septembra in naj bi bila zaključena do prihodnje jeseni. Predsednik uprave podjetja Hrvatske autoceste (HAC) Boris Huzjan je ob podpisu pogodbe prejšnji teden povedal, da so se za rekonstrukcijo in širitev na 4,5-kilometrskem odseku avtoceste med Jankomirjem in Lučkim odločili zaradi vse pogostejših prometnih zastojev na tem delu, je poročal Net.hr. Po tem odseku se namreč vsak dan pelje več kot 80.000 vozil, v poletni špici pa tudi do 89.000 vozil.
Projekt vključuje gradnjo dodatnega voznega pasu, rekonstrukcijo obstoječega cestišča ter rušenje in gradnjo novega mostu Dubrava. Načrtovani so tudi ukrepi za povečanje varnosti in varstva okolja, vključno z zaprtim drenažnim sistemom, protihrupno zaščito, posodobitvijo signalizacije in vgradnjo sistema za nadzor prometa.
Vodstvo HAC je napovedalo tudi, da se bo ta teden začela rekontrukcija 13-kilometrskega dela avtoceste od Bregane do vozlišča Zagreb zahod.
Toda prometni strokovnjaki opozarjajo, da bo gradnja tretjega pasu povzročila prometni kolaps, saj gre za najbolj obremenjeno prometnico v državi. Opozarja predvsem na prihajajoče božične praznike in naslednjo turistično sezono, ko bi lahko že manjše zožitve pasov povzročile popoln zastoj prometa.
Namesto dodatne širitve, nova obvoznica
Čeprav je bilo sprva v načrtu, da bodo promet dodatno razbremenili s tem, da bodo zagrebško obvoznico s tretjim pasom razširili še od vozlišča Lučko do izvoza za Ivanjo Reko, pa so Hrvatske autoceste, kot poroča Jutarnji list, ta projekt opustile. Namesto tega so obudili skoraj 20 let staro idejo o gradnji popolnoma nove, južne zagrebške obvoznice. Ta bo dolga okoli 95 kilometrov in bi povezala avtoceste A2, A3, A1 in A4 ter tranzitni promet preusmerila južno od mesta.
Projekt je sicer še v fazi priprave dokumentacije, a ga hrvaški mediji že označujejo za enega največjih infrastrukturnih projektov v državi, sama gradnja pa naj bi po ocenah stala približno milijardo evrov.
Odločitev o gradnji nove obvoznice so sprejeli zato, ker bi bila širitev omenjenega odseka obstoječe obvoznice preveč zahtevna – na odseku do Ivanje Reke bi morali porušiti in na novo zgraditi nekatere nadvoze, viadukte, podvoze ter mostove. To bi projekt močno podražilo, po ocenah strokovnjakov pa na koncu tretji pas ne bi prinesel želenega zmanjšanja prometnih zastojev.
Nova obvoznica bi se začela pri kraju Luka v Zagorju, končala pa pri Sveti Heleni. Vmes naj bi zgradili okoli 14 vozlišč, nova obvoznica pa bi bila tako povezana z avtocestami proti Maclju, Lipovcu, Sisku, Goričanu in Splitu. Gradnja bi potekala v več fazah in bi trajala štiri do pet let.
Hrvaške avtoceste čaka tudi 'tehnološka revolucija'
Odsek med Jankomirjem in Lučkim pa ne bo dobil le tretjega voznega in odstavnega pasu v obe smeri, pač pa tudi najsodobnejši sistem pametnega upravljanja prometa. Jutarnji list piše o "zgodovinski tehnološki revoluciji", ki prihaja na hrvaške avtoceste.
Med drugim bodo na odseku namestili 16 jeklenih portalov z devetmetrskimi informacijskimi zasloni. Namestili bodo tudi devet termalnih kamer, ki bodo s pomočjo umetne inteligence med drugim zaznavale prometne nesreče, vožnjo v napačno smer, prisotnost pešcev in različnih predmetov na vozišču in podobno.
Za nadzor prometa bodo namestili tudi napredne rotacijske kamere z možnostjo najmanj 30-kratne optične povečave slike. Kamere bodo imele integrirano umetno inteligenco, ki bo shranjevala podatke in se bo ob vsakem novem incidentu in prometni situaciji učila.
Poleg tega bodo ob avtocesti namestili tudi postaje za merjenje hrupa ter meteorološko postajo, ki bo samodejno pošiljala podatke o stanju vozišča. Sistem bo nato te informacije uporabil za samodejno omejevanje hitrosti in obveščanje voznikov na informacijskih zaslonih. Namestili naj bi tudi lidar laserske števce prometa, ki omogočajo klasifikacijo in popolno 3D-kartiranje vozil.
Ta odsek zagrebške obvoznice naj bi s tem postal vzorčni primer sodobnega upravljanja prometa na hrvaških avtocestah.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.