Napad na nuno, pljuvanje, vandalizem: kristjani v Izraelu vse pogosteje tarča

Prejšnji teden je javnost pretresel dogodek, ki so ga ujele nadzorne kamere v Vzhodnem Jeruzalemu. Na posnetku vidimo krščansko redovnico, ki mirno hodi po ulici, ko naenkrat moški začne teči za njo in jo z vso silo porine naprej, da pade z obrazom na tla. Nato moški odkoraka stran, medtem ko se ženska zvija na tleh. Po nekaj korakih se moški obrne in znova odpravi proti nuni ter jo brcne v glavo, ko je ta še vedno na tleh. Iz njegove telesne mimike pa je razvidno, da se ob tem dere na njo. 

Posnetek napada na redovnico je močno razburil javnost. Mnogi so opozorili na dejstvo, da se je to zgodilo sredi belega dne. Sprva nihče od mimoidočih ni redovnici priskočil na pomoč, pač pa so mirno hodili mimo. Šele po tem, ko je napadalec začel žensko brcati, ji je v bran stekel moški z nahrbtnikom, ki se je zoperstavil napadalcu. 

48-letna francoska katoliška redovnica je med napadom utrpela poškodbe obraza, zaradi česar je potrebovala zdravniško pomoč. 

Po tem, ko je videoposnetek napada sprožil ogorčenje na spletu, se je oglasilo tudi izraelsko zunanje ministrstvo in napad označilo za "sramotno dejanje". Kot so poročali izraelski mediji, so 36-letnega osumljenca aretirali.

Številne kristjane, ki živijo v Izraelu, dogodek žal ni presenetil. Krščanska skupnost, ki v Izraelu šteje okoli 180.000 članov – v Vzhodnem Jeruzalemu pa okoli 10.000, večinoma palestinskega porekla, namreč že dlje časa opozarja na porast nadlegovanja, fizičnih in verbalnih napadov ter ustrahovanja. Poleg nasilnih incidentov so, kot pravijo, vsakodnevna realnost tudi požigi, pljuvanje, žaljivke in vandalizem nad verskimi objekti.

Le nekaj dni po napadu na francosko redovnico je armenski patriarhat iz Jeruzalema objavil posnetek novega incidenta.

Posnetki nadzornih kamer kažejo moškega, ki v Armenski četrti večkrat pljune pri vhodu v katedralo svetega Jakoba, ki velja za eno najbolj svetih armenskih cerkva. Moški nato v kamero pokaže sredinec in z dvema sredincema posmehljivo posnema znamenje križa. Po poročanju agencije Anadolu je moški na posnetku izraelski državljan.

Na okupiranem Zahodnem bregu, ki velja za palestinsko ozemlje, kamor spada tudi Vzhodni Jeruzalem, živi okoli 750.000 izraelskih naseljencev. In kljub temu, da so po mednarodnem pravu izraelske naselbine na Zahodnem bregu nezakonite, izraelska vlada te vztrajno širi in s tem krči palestinsko ozemlje. 

Na družbenih medijih je včeraj zakrožila tudi fotografija izraelskega vojaka, ki pozira s kipom device Marije. Na fotografiji vojak z eno roko objema kip, z drugo pa pri njenih ustih drži cigareto. Posnetek naj bi nastal v maronitski krščanski vasi Debel na jugu Libanona, kjer so pred izraelskimi napadi živeli pretežno kristjani.

Izraelska vojska je v svojem odzivu na posnetek sporočila, da "incident obravnava z največjo resnostjo in da ravnanje vojaka popolnoma odstopa od vrednot, ki se pričakujejo od njenega osebja". Sporočili so še, da so sprožili preiskavo in da bodo proti vojaku uvedli disciplinski postopek zaradi skrunitve kipa. 

Dodali so, da izraelska vojska "spoštuje svobodo veroizpovedi in čaščenja, pa tudi sveta mesta in verske simbole vseh religij in skupnosti" ter da "nima namena škodovati civilni infrastrukturi, vključno z verskimi objekti ali verskimi simboli". Posnetek naj bi sicer po njihovih ugotovitvah nastal pred več tedni. 

A to ni prvi takšen incident uperjen proti krščanom na jugu Libanona. Konec aprila smo poročali o podobnem incidentu v isti vasi Debel, ki leži blizu meje z Izraelom. Na spletu je takrat zakrožila fotografija, na kateri izraelski vojak s kladivom razbija glavo kipu Jezusa Kristusa. 

Odziv izraelske vojske po tem, ko je posnetek prišel v javnost, je bil podoben: "Vedenje vojaka nikakor ni združljivo z vrednotami, ki se pričakujejo od pripadnikov izraelskih sil." Izraelska vojska je še sporočila, da bosta vojaka – tisti, ki dejanje izvedel, in tisti, ki ga je snemal – zaradi uničenja kipa Jezusa kaznovana s 30-dnevnim vojaškim priporom in da ju bodo odstavili z bojne dolžnosti. 

Incident s kipom Jezusa Kristusa je sprožil tudi zgražanje nekaterih ameriških republikancev. Nekdanja republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene je pod sliko na X sarkastično pripomnila: "'Naš največji zaveznik', ki vsako leto vzame milijarde naših davkoplačevalskih dolarjev in orožja."

Prejšnji teden je francoska katoliška dobrodelna organizacija L'Oeuvre d'Orient obsodila Izrael, potem ko so izraelske sile uničile samostan Salvatorianskih sester v vasi Jarun v južnem Libanonu, kar je po njenih besedah namerni napad na bogoslužni prostor. Organizacija je opozorila, da je napad del širšega vzorca izraelskih napadov na krščansko dediščino na tem območju. 

Verski voditelji že leta opozarjajo, da izraelski naseljenci vse pogosteje napadajo krščanske in muslimanske duhovnike ter verske objekte v Jeruzalemu. Tudi podatki organizacij, kot je Rossingov center za izobraževanje in dialog, kažejo na občuten porast napadov na kristjane. Lani so zabeležili 155 incidentov, med njimi tudi več kot 60 fizičnih napadov na duhovnike, redovnike in redovnice.

Da so se tovrstni napadi v zadnjih treh letih povečali, je za Al Jazeero potrdila tudi Hana Bendcowsky, programska direktorica Jeruzalemskega centra za judovsko-krščanske odnose. "Tudi v preteklosti je obstajalo nezadovoljstvo do krščanstva, vendar si ljudje niso upali tega odkrito izraziti. V zadnjih treh letih je politično vzdušje v Izraelu ljudi pripeljalo do tega, da se počutijo bolj udobno pri nadlegovanju kristjanov," je dodala.

V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo prijavljenih več deset primerov nadlegovanja, večinoma v obliki pljuvanja ali poškodb cerkvenega premoženja. Realne številke so verjetno še višje, saj številni incidentov sploh ne prijavljajo, bodisi zaradi strahu pred posledicami bodisi zaradi prepričanja, da pristojni organi tako ali tako ne bodo ukrepali. 

"Vlada absolutno pomanjkanje zaupanja v policijo in mislim, da to vodi do tega, da mnogi napadi ostanejo neprijavljeni," je pojasnila Bendcowskyjeva. "Če incident ne pritegne mednarodne pozornosti, zlasti v ZDA, pogosto ostane neraziskan ali pa se preiskave zaključijo brez kakršnega koli uradnega zaključka," je dodala. 

Analitiki porast nestrpnosti povezujejo s politično klimo v državi. Izrael se pod vlado premierja Benjamina Netanjahuja v zadnjih letih vse bolj nagiba k ultranacionalizmu, pri čemer so skrajno desne ideje iz obrobja prešle v središče političnega odločanja. Raziskave namreč kažejo, da so za večino napadov odgovorni posamezniki iz ultraortodoksnih in ultranacionalističnih krogov.

Izraelske oblasti občasno tudi omejujejo dostop do krščanskih in muslimanskih verskih objektov. Tako je denimo na cvetno nedeljo policija prepovedala kardinalu Pierbattisti Pizzaballi in drugim duhovnikom, da bi darovali mašo v cerkvi Svetega groba. Po mednarodnem pritisku je dostop nato delno dovolila. 

Kot poudarjajo poznavalci, ima nestrpnost tudi globlje zgodovinske korenine. Odnosi med judovsko in krščansko skupnostjo so že stoletja zaznamovani z nezaupanjem, pri čemer izobraževalni sistem v Izraelu pogosto poudarja predvsem judovsko izkušnjo trpljenja, manj pa poznavanje drugih religij. V aktualnem političnem ozračju to po mnenju strokovnjakov ustvarja prostor za izražanje sovražnosti.

Kritiki opozarjajo, da izraelske oblasti pogosto ukrepajo predvsem takrat, ko obstaja nevarnost, da bi lahko bila omajana podpora iz tujine. Po mnenju nekaterih analitikov, kot je Šajel Ben Efraim, bi lahko naraščajoča nestrpnost do kristjanov dolgoročno vplivala tudi na odnos ameriške krščanske javnosti do Izraela, piše Al Jazeera. 

Predvsem med mlajšimi generacijami kristjanov naj bi se odnos do Izraela že spreminjal. Medtem ko starejši evangeličani pogosto ostajajo zvesti podporniki, mlajši vse težje ohranjajo podporo državi zaradi ravnanja do kristjanov na terenu. 

Kristjani so na območju današnjega Izraela prisotni že več kot 2000 let, v zadnjih letih pa so vse pogosteje tarča zgolj zato, ker prakticirajo svojo vero.