Napadeno bazo Al Asad gradila jugoslovanska podjetja

Oporišče Al Asad, kar pomeni lev v arabščini, je bila sprva velika baza iraške vojske, zgrajena v 80. letih dvajsetega stoletja v puščavi večinoma sunitske province Anbar. Gradila so jo celo jugoslovanska podjetja. Ta so prihajala iz Bosne in Severne Makedonije: Granit, Lavčevič, Unioninvest. Jugoslovanski inženirci so objekt imenovali Projekt 202 in Projekt 1100. Betonski bunkerji, v katere je možno spraviti letala, so Iračani imenovali Jugosi in so bili zgrajeni po celem Iraku. 

Po ameriški invaziji na Irak leta 2003, ko jo je iraška vojska hitro zapustila, pa je baza postala veliko oporišče ameriške vojske, drugo največje v Iraku, v katerem je bilo regionalno poveljstvo za zahodni Irak. Bila je tudi pomembno logistično središče, zlasti za transport goriva. V bazi so bili nameščeni tudi britanski vojaki.

Američani so bazo hitro nadgradili in še dodatno razširili. Je tako velika, da ima več kinodvoran, plavalnih bazenov, restavracij in celo dve avtobusni liniji. Ima tudi športne dvorane in celo osnovno šolo, srednjo šolo in bolnišnico. Kot navaja britanski BBC, spominja na katero od ameriških predmestij.

Ko so Američani v letih 2009 in 2010 začeli zapuščati Irak in začeli predajati odgovornost za varnost v državi iraških varnostnim silam, je bila baza Al Asad ena zadnjih, ki so jo zapustili. Uradno so jo iraški vojski predali 31. decembra 2011.

Nekaj ameriških vojakov je vendarle ostalo v Iraku, nekaj pa jih je prišlo nazaj tudi zaradi boja proti džihadistični skupini Islamska država. Po ocenah BBC je trenutno v Al Asadu okoli 1500 ameriških vojakov, v celotnem Iraku pa po navedbah New York Timesa okoli 6000. Na vrhuncu operacije Iraška svoboda jih je bilo sicer v tej državi nameščenih okoli 150.000.

Nameščeni so tudi v letalski bazi v Erbilu na kurdskem severu Iraka. Po navedbah ameriške vojske je tam nameščenih več kot 3600 vojakov in civilnih oseb iz skupno 13 držav. Med njimi je v kontingentu pod nemškim poveljstvom tudi šest slovenskih vojaških inštruktorjev, ki jih bodo zdaj po iranskem raketiranju evakuirali. Svoje vojake iz Iraka zaradi nevarnosti spopada umikajo tudi druge države.

V tej bazi so sicer izvajali urjenje kurdskih borcev za boj proti IS, ki je leta 2015 v bliskoviti akciji zavzela obsežna območja v Siriji ter na zahodu in severu Iraka, med njimi tudi mesto Mosul, ki je od Erbila oddaljeno manj kot 100 kilometrov. Po navedbah New York Timesa pa je bil iz te baze izveden tudi napad ameriških specialcev na voditelja IS Abu Bakra al Bagdadija, ko je bil oktobra lani ubit. Osem ameriških helikopterjev je poletelo prav iz te baze.

Baza Al Asad je bila sicer tudi eno glavnih prizorišč pomembnih obiskov ameriških vojakov v Iraku. To bazo sta 26. decembra 2018 obiskala tudi ameriški predsednik Donald Trump in njegova žena Melania. Na lanski zahvalni dan 23. novembra se je tam mudil podpredsednik Mike Pence z ženo Karen.

Iraški parlament je sicer v soboto od vlade v Bagdadu z nezavezujočo resolucijo zahteval, da se jim odreče gostoljubje. V noči na sredo pa je bila baza tarča iranskih raket, s katerimi se je Teheran maščeval za petkovo likvidacijo visokega generala Kasema Solejmanija, ki so jo izvedli Američani z brezpilotnim letalom.