Izrael razlaga, da morajo posamezniki 'včasih začasno sneti oblačila'

Izraelske sile nadaljujejo napade na Gazo, kjer je bilo danes po navedbah palestinskih virov ubitih najmanj 43 ljudi, poročajo tuje tiskovne agencije. Razmere se zaostrujejo zlasti v okolici mesta Deir al Balah v osrednjem delu Gaze, kjer je izraelska vojska v ponedeljek sprožila prvo kopensko ofenzivo od začetka operacij v Gazi pred več kot 21 meseci.

Med napadom na Deir al Balah je  napadla tudi stavbo, v kateri je bilo nastanjeno osebje Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Ženske so z otroki bežale peš, moške so vklenili, slekli in jih zasliševali, medtem ko so jih imeli na muhi.

"Izraelska vojska je vdrla v prostore, zaradi česar so se morale ženske in otroci med aktivnim konfliktom peš evakuirati proti Al Mavasiju. Moškemu osebju in družinskim članom so vklenili roke, jih slekli in zaslišali na kraju samem ter pregledali pod grožnjo orožja," je sporočila organizacija WHO.

Kot so pojasnili, je bila rezidenca osebja napadena trikrat, pri čemer so letalski napadi povzročili požar in obsežno škodo ter ogrozili osebje in njihove družine, vključno z otroki. Dva uslužbenca WHO in dva družinska člana so pridržali. Trije so bili pozneje izpuščeni, en uslužbenec pa ostaja v priporu.

"WHO zahteva takojšnjo izpustitev pridržanega osebja in zaščito vseh svojih uslužbencev," je v odzivu na napade sporočil generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.

Organizacija je prav tako sporočila, da je bilo v nedeljskem napadu poškodovano njeno glavno skladišče na območju.

Izraelska vojska je objekte WHO napadla po tem, ko je v ponedeljek sprožila zračno in kopensko ofenzivo na mesto Deir al Balah v osrednjem delu Gaze, kjer med skoraj 22-mesečno vojno doslej še ni izvajala kopenske ofenzive. Operacija je sledila ukazu Izraela k evakuaciji tamkajšnjih prebivalcev proti jugu, vendar se ti nimajo več kam umakniti, poroča britanski BBC.

Izrael medtem ob vse glasnejših kritikah zaradi nehumanega ravnanja s civilisti zagovarja dejanja oboroženih sil v Deir al Balahu, ki jih upravičujejo kot del nujnih operacij proti terorizmu. "Včasih je med zasliševanjem na terenu potrebno, da posamezniki, osumljeni teroristične dejavnosti, začasno snamejo svoja oblačila, da se prepričamo, da ne skrivajo eksplozivnih pasov ali drugega orožja," so sporočili.

Na tisoče ljudi je že zbežalo iz mesta. Lokalno zdravstveno osebje pa poroča o več smrtnih žrtvah, poroča tiskovna agencija Reuters.

Francija medtem zahteva, da svobodni in neodvisni mediji dobijo dostop do Gaze in svetu pokažejo, kaj se dogaja, je danes dejal francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot, ki je obsodil omenjeno okrepljeno izraelsko ofenzivo v osrednjem delu Gaze.

"Upamo, da bomo v prihodnjih tednih lahko iz Gaze spravili nekatere sodelavce medijskih hiš," je v izjavi za francoske medije ob robu obiska v Ukrajini povedal Barrot, potem ko so ga povprašali glede sodelavcev francoske tiskovne agencije AFP v Gazi.

Združenje novinarjev AFP je namreč v ponedeljek opozorilo na ogroženost njihovih sodelavcev na terenu v Gazi, potem ko je eden izmed njih v soboto sporočil, da so ogroženi zaradi lakote in bi lahko umrli, če do njih ne bo prišla pomoč.

"Njihovi obupani klici na pomoč so zdaj vsakodnevni. Vsak trenutek bi lahko izvedeli za njihovo smrt, in to je za nas neznosno," je v izjavi zapisala agencija. "Od ustanovitve AFP avgusta 1944 smo izgubljali novinarje v spopadih, v naših vrstah smo imeli ranjene in vojne ujetnike, toda nihče od nas se ne spomni, da bi videl kolega umreti od lakote," so dodali.

Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kaja Kallas je danes obsodila pobijanje civilistov, ki iščejo humanitarno pomoč v Gazi. Ponovila je, da možnosti ukrepov proti Izraelu ostajajo na mizi, če ta ne bo izpolnil svojih obljub. Pri tem je spomnila na dogovor o povečanju dobav humanitarne pomoči v enklavo.

"Ubijanje civilistov, ki iščejo pomoč v Gazi, je neopravičljivo. Ponovno sem govorila z izraelskim zunanjim ministrom Gideonom Sarom, da bi spomnila na naš dogovor o pretoku pomoči, in jasno povedala, da mora IDF prenehati pobijati ljudi na distribucijskih točkah. Vse možnosti ostajajo na mizi, če Izrael ne bo izpolnil svojih obljub," je na omrežju X zapisala Kallasova.

Kasneje se je njenemu pozivu pridružila predsednica komisije Ursula von der Leyen, ki je poudarila, da civilisti ne smejo biti tarča napadov.

"EU ponavlja poziv k prosti, varni in takojšnji dobavi humanitarne pomoči, pa tudi k polnemu spoštovanju mednarodnega in humanitarnega prava. Civilisti v Gazi že predolgo in preveč trpijo. To se mora končati takoj. Izrael mora izpolniti svoje zaveze," je von der Leynova  zapisala na omrežju X.

Prebivalstvo Gaze se sooča z vsakodnevnimi napadi in splošnim pomanjkanjem. Za hrano se morajo zanašati predvsem na sporno ameriško-izraelsko Humanitarno fundacijo za Gazo (GHF). Med čakanjem na pomoč pri centrih GHF za razdeljevanje pomoči so civilisti redno tarča strelov izraelskih vojakov, kot tudi ameriških pogodbenikov.

Po današnjih podatkih ZN je bilo od konca maja v bližini omenjenih centrov ali ob poteh drugih humanitarnih konvojev skupno ubitih najmanj 1054 ljudi.

Kallasova je že po zasedanju zunanjih ministrov EU prejšnji teden, na katerem niso dosegli dogovora o ukrepanju proti Izraelu zaradi kršenja človekovih pravic, dejala, da možnosti ukrepov ostajajo na mizi. Med temi so popolna prekinitev sporazuma, prekinitev političnega dialoga in prekinitev trgovinskega dela sporazuma.

V primeru nadaljevanja izraelske ofenzive na območju Gaze je danes možnost novih britanskih sankcij proti Izraelu napovedal tudi britanski zunanji minister David Lammy.

V pogovoru za britansko javno televizijo ITV na vprašanje, kaj načrtuje v primeru, da se Izrael ne bo strinjal s končanjem ofenzive v Gazi, spomnil, da je London v zadnjih mesecih že napovedal vrsto sankcij proti Izraelu.

"Jasno je, da jih bo še več, in vse te možnosti bomo še naprej preučevali, če ne bo prišlo do spremembe vedenja in če se trpljenje, ki smo mu priča, ne bo končalo," je dejal. Ob tem je izpostavil pomen nadaljnjega sodelovanja z mednarodnimi partnerji.

Za BBC pa je dejal, da bo britanska vlada še naprej izvajala pritisk in ukrepala, da bi se vojna v Gazi končala. Dodal je, da se ob dogajanju v Gazi počuti enako kot britanska javnost - zgrožen in ogorčen.

"To niso besede, ki jih običajno uporablja zunanji minister, ki poskuša biti diplomatski, toda ko vidiš nedolžne otroke, ki stegujejo roko za hrano, in ko jih streljajo in ubijajo na način, ki smo mu bili priča v zadnjih nekaj dneh, mora Velika Britanija to seveda obsoditi," je dejal.

Tudi mednarodne organizacije na čelu z Združenimi narodi ponovno opozarjajo na nevzdržne razmere v palestinski enklavi in kršitve mednarodnega prava. Varnostni svet ZN je danes pred začetkom razprave o multilateralizmu soglasno potrdil resolucijo s pozivom državam, naj svoje spore rešujejo na miren način s pomočjo mehanizmov ZN.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je prek svojega tiskovnega predstavnika sporočil, da obsoja in obžaluje vse pogostejša poročila o tem, da se ogromno število prebivalcev Gaze sooča s podhranjenostjo, lakoto in pomanjkanjem osnovnih življenjskih potrebščin. 

Gazo je izpostavil kot grozoto brez primere v zadnjem času. "Opustošenje se nalaga na opustošenje, humanitarni sistem pa je v zadnjih izdihljajih," je opozoril Guterres. "Mir je izbira, Varnostni svet ZN pa bi moral državam pomagati, da se odločijo zanj," je dodal. Gaza je po njegovih besedah boleč dokaz, da je realnost multilateralizma daleč od idealne.

V podobnem slogu so nadaljevali tudi drugi govorniki. Posebni predstavnik britanskega premierja za preprečevanje spolnega nasilja in spopadov Ray Collins je države pozval, naj oživijo svetovno strukturo miru in varnosti, podprejo človekove pravice ter okrepijo razvojni sistem in humanitarni okvir ZN.

Namestnik veleposlanika Somalije Mohamed Jusuf je pozval k nujnim reformam ZN, na čelu z reformo VS ZN, kjer mora Afrika dobiti dva stalna sedeža. "Brez takšne prenove bosta naša legitimnost in zmožnost reševanja sporov ostali nedosegljivi," je poudaril.

Slovenski veleposlanik pri ZN Samuel Žbogar je med razpravo poudaril nujnost spoštovanja mednarodnega prava in resolucij Varnostnega sveta, kakor tudi odločitev sodišč. Prav tako je izpostavil pomen preprečevanja spopadov, pri čemer bi po njegovih besedah morale članice VS ZN bolje izkoristiti tudi nove tehnologije za zgodnje opozarjanje. Mirovne operacije bi morale biti opremljene za preventivno diplomacijo, je dodal.

"Mirovni sporazum, ki izključuje polovico prebivalstva, verjetno ne bo vzdržal. Zato Slovenija dejavno podpira vključujoče sodelovanje različnih akterjev civilne družbe v vseh fazah preprečevanja, reševanja in vzpostavljanja miru," je med drugim še dejal Žbogar in se zavzel za polno, enakopravno in smiselno udeležbo žensk v mirovnih postopkih.

Številnim kritikam Izraela in pozivom sta se danes pridružila tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in latinski patriarh Jeruzalema Pierbattista Pizzaballa, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Nihče s kančkom človeškega dostojanstva ne more sprejeti te krutosti, v kateri vsak dan umre na desetine nedolžnih ljudi, ker ne morejo najti kosa kruha ali požirka vode," je menil Erdogan. "To je moralno nesprejemljivo in neupravičeno," pa je dodal Pizzaballa.

Zasedanje o multilateralizmu je pripravil Pakistan, ki julija predseduje Varnostnemu svetu, vodil pa ga je zunanji minister države Ishaq Dar. "Čas je, da se vrnemo k duhu San Francisca, kjer se je na pogorišču druge svetovne vojne rodila ustanovna listina ZN in z njo upanje za mir," je dejal in pozval k ZN, naj bodo platforma za dialog, pravico, mednarodno pravo in mir.

Medtem pa si ameriški predsednik Donald Trump po navedbah Bele hiše "želi premirja v Gazi" in je glede tega "precej jasen".

Izrael je z bombardiranjem Sirije in edine katoliške cerkve v Gazi prejšnji teden presenetil predsednika ZDA, ki je kljub zvestobi Izraelu vse bolj skeptičen glede izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, poroča ameriška medijska mreža CNN.

"Predsednik si želi miru in glede tega je bil precej jasen," je v ponedeljek dejala tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt. Po njenih besedah ima Trump še vedno "dober delovni odnos" z Netanjahujem, s katerim sta pogosto v stiku, vendar pa ga je prejšnji teden "presenetilo" izraelsko bombardiranje ciljev v sirski prestolnici Damask in napad na edino katoliško cerkev v Gazi, v katerem je umrlo več ljudi.

"V obeh primerih je predsednik hitro poklical predsednika izraelske vlade, da bi uredil nastale razmere," je poudarila Leavittova.

Trump ima po navedbah CNN že dlje časa zapleten odnos z izraelskim voditeljem. Ko je Izrael sredi junija bombardiral Iran, se je po vključitvi ZDA v konflikt zdelo, da sta si neomajna zaveznika bližje kot kadarkoli. Vendar pa je Trump kasneje v začetku julija upal, da bo med Netanjahujevim večdnevnim obiskom v ZDA dosegel napredek glede premirja v Gazi, a se to ni zgodilo.

Pogajanja so znova zastala, potem ko je Izrael nedavno zavrnil predlog palestinskega gibanja Hamas, ki je ponudilo možnost izpustitve vseh talcev in dogovor o trajnem premirju. Sprti strani ostajata razdeljeni glede ključnih vprašanj. Izrael denimo še naprej vztraja pri ohranitvi nadzora nad delom Gaze, medtem ko Hamas zahteva popoln umik izraelskih sil iz enklave.

"Konflikt na Bližnjem vzhodu gledamo že predolgo in je postal precej brutalen, še posebej v zadnjih dneh. Mislim, da si predsednik želi, da se pobijanje konča," je še povedala Leavittova. Ob tem je sicer dejala, da je Trump "podedoval zelo zapleteno situacijo od prejšnje vlade zaradi njene šibkosti".

Izrael pa medtem z nezmanjšano silovitostjo nadaljuje ofenzivo v Gazi, kjer ljudje vsakodnevno množično umirajo tako zaradi izraelskih napadov kot blokad humanitarne pomoči, ki so povzročile hudo zdravstveno krizo in lakoto.

Skupina 25 držav, med njimi tudi Slovenija, je v ponedeljek na pobudo Združenega kraljestva v skupni izjavi pozvala k takojšnjemu končanju vojne v palestinski enklavi, kjer je bilo od začetka izraelske ofenzive 7. oktobra 2023 skupno ubitih več kot 59.000 ljudi.