Napadi politikov in aktivistov: Ustaviti moramo tiste, ki ogrožajo svobodo medijev

Daphné Caruana Galizia. Ján Kuciak. Peter de Vries. Tako je von der Leynova izpostavila novinarje, ki so v zadnjem obdobju v EU plačali s svojim življenjem, ker so poročali o stvareh, o katerih je nekdo želel, da molčijo: "Novinarji so tarča preprosto zaradi opravljanja svojega dela. Nekaterim so grozili, nekatere pretepli, nekatere celo ubili. Tukaj, v naši Evropski uniji. Podrobnosti o njihovih zgodbah so lahko različne, vendar jim je skupno, da so se vsi borili in umrli za našo pravico do obveščenosti."

Informacije so javno dobro, je včeraj pred evropskimi poslanci poudarila von der Leynova: "Zaščititi moramo tiste, ki ustvarjajo transparentnost – novinarje. Zato smo tudi podali priporočila za boljšo zaščito novinarjev."

Predsednica EK, ki meni, da braniti svobodo medijev pomeni braniti demokracijo, je nato napovedala, da bo Komisija v naslednjem letu predstavila Zakon o svobodi medijev: "Ustaviti moramo tiste, ki ogrožajo svobodo medijev. Medijskih podjetij ni mogoče obravnavati kot druga podjetja. Njihova neodvisnost je bistvena. Evropa potrebuje zakon, ki varuje to neodvisnost." 

Tistih, ki želijo ustrahovati novinarje, je sicer vse več. Med njimi je vse več nasprotnikov protikoronskih ukrepov. V zadnjih dveh mesecih so nasprotniki cepljenja vdrli v prostore slovenske javne radiotelevizije, novinarja italijanske La Repubblice so med protestom proti omejitvam koronavirusa udarili v obraz, nizozemskemu novinarju so v stanovanje vrgli molotovko, demonstranti so na ciprsko televizijsko postajo metali petarde, zažigali so avtomobile.

"Smrt mojega očeta ni bil osamljen incident," je po poročanju Politica dejal 20-letni Dimitris Karaivaz, sin grškega raziskovalnega novinarja Giorgosa Karaivaza, ki je bil umorjen aprila. Tisk "ni dovolj svoboden", je poudaril.

To je problem, ki sega v jedro EU – povezave, ki temelji na zavezah, da bo branila demokratična načela, vključno s svobodo medijev, zdaj ugotavljajo tudi v Bruslju. 

Evropski novinarji in strokovnjaki po govoru von der Leynove pravijo, da so ti ukrepi le prvi koraki na dolgi poti do izkoreninjenja zaskrbljujočega kulturnega premika, nadaljuje Politico.

"Na ravni EU je treba storiti veliko več od direktiv in priporočil o varnosti novinarjev," je dejal Matthew Caruana Galizia, čigar mati, malteška novinarka Daphne Caruana Galizia, je bila umorjena leta 2017.

Novinarji po vsej EU se soočajo z vse več grožnjami in ustrahovanjem. "EU je najvarnejša regija na svetu za novinarstvo, pravni okvir pa je seveda tudi najmočnejši na svetu," je za Politico dejal Jamie Wiseman, evropski zagovornik na Mednarodnem inštitutu za tisk. Vendar obstajajo velike razlike v tem, kako resno kje jemljejo varnost novinarjev, je dejal in izpostavil neuravnotežen odziv oblasti v različnih delih EU. 

Projekt Media Freedom Rapid Response je v prvih šestih mesecih leta 2021 dokumentiral 202 kršitvi svobode tiska v EU in državah kandidatkah. Petinpetdeset odstotkov teh incidentov je vključevalo verbalne grožnje, 20 odstotkov fizične napade, 11 odstotkov pa napade na premoženje ali grožnje s takšnimi napadi. 

"Razmere so res slabe," je dejal Peter ter Velde, vodja projekta pri PersVeiligu, skupni pobudi nizozemskih novinarskih skupin, državnega tožilstva in policije za pomoč novinarjem.

"Ponekod smo na hiše ogroženih novinarjev namestili kamere," je povedal ter Velde in dodal, da nekateri "hodijo okoli z gumbi za nujne primere, da takoj stopijo v stik s policijo".

Letošnja raziskava nizozemskih novinarjev je pokazala, da je približno osem od desetih novinarjev doživelo neko obliko agresije ali grožnje, v primerjavi s šestimi od desetih v letu 2017. V Italiji okoli 20 novinarjev živi pod policijsko zaščito.

Je pa precej huje v srednji in vzhodni Evropi, kjer oblasti pogosto same vodijo vojno z mediji, novinarji pa so, ko gre za varnost, prepuščeni sami sebi. 

V Bolgariji, ki je glede na svobodo tiska najnižje uvrščena država EU, so lani zamaskirane osebe s kovinskimi palicami preteple urednika časopisa. Nadzorniki so sprožili tudi alarm zaradi policijskega nasilja nad novinarjem, v nekem drugem primeru groženj drugemu poročevalcu pa so opozorili na nedelovanje policije.

Podobno je Bartosz Wieliński, namestnik odgovornega urednika poljskega dnevnika Gazeta Wyborcza, dejal, da je med protesti lani novinarje "napadla policija, zato imamo razlog, da trdimo, da so bili nekateri napadi namerni".

Poljski novinar je opozoril, da on in njegovi kolegi nenehno doživljajo nadlegovanje na spletu – in da tudi javni mediji "spodbujajo sovraštvo do novinarjev".

"Vi napišete zgodbo, potem pa o njej napišejo svojo zgodbo in pravijo, da ste idiot, da lažete, da ste slaba oseba ...," je dejal in ocenil, da ima to "vpliv na osebje".

Na Madžarskem, kjer se neodvisni mediji krčijo, so nedavna poročila, da so bili številni novinarski telefoni tarča vohunske programske opreme Pegasus, okrepila skrbi glede svobode tiska.

Politico pa izpostavlja tudi razmere v Sloveniji, kjer pritiske spodbuja tudi premier Janez Janša, ki je z ostrimi besedami večkrat napadel glavne javne medije v državi. 

Strokovnjaki sicer pravijo, da mešanica dejavnikov prispeva k ogrožanju varnosti novinarjev. "Eno so seveda družbeni mediji, drugo pa populistični politiki," je dejala Teresa Ribeiro, predstavnica svobode medijev pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi. Ribeirova je opozorila tudi na "splošno nezaupanje do medijev".

Matthew Caruana Galizia pa izpostavlja še en razlog – ljudem, ki škodujejo novinarjem, se praviloma nič ne zgodi.  

"Mislim, da je v EU vse več sovraštva in tudi sovraštva do novinarjev in novinarstva," je dejala Julie Majerczak, vodja urada Reporterji brez meja v Bruslju. "To sovražnost včasih – celo pogosto – spodbujajo politični voditelji."

In pa seveda olje na ogenj, kot že rečeno, priliva tudi pandemija. Med novembrom 2020 in februarjem 2021 je bil eden od štirih primerov nadlegovanja medijev v EU in državah kandidatkah povezan s covidom-19. Več kot tretjina teh incidentov se je zgodila med protesti.

Objavljene smernice države članice pozivajo, naj sprejmejo več ukrepov, še navaja Politico – države naj vzpostavijo koordinacijske centre, da bodo policija, pravosodni in javni organi bolje komunicirali z medijskimi organizacijami, države članice naj "pravočasno in učinkovito zagotovijo zaščito" ogroženih poročevalcev, prav tako naj uvedejo nove "specializirane storitve", ki novinarjem nudijo "pravne nasvete, psihološko podporo in zavetje". Pozivajo tudi k boljši zaščiti novinarjev, ki pokrivajo proteste.

A priporočila niso zavezujoča. "Priporočilo je dober začetek, vendar bi morala Komisija iti dlje in v zakonodajo EU uvesti konkretne zaščitne ukrepe," je povedala Eva Simon, višja uradnica za zagovorništvo državljanskih svoboščin.

Na EK menijo, da bo to praznino zapolnil zakon. Caruana Galizia pa del rešitve vidi v še enem projektu, ki ima prav tako vse več evropske podpore: ustanovitvi "evropskega FBI" in evropskega ekvivalenta ameriškemu zakonu o korupciji v tujini.