Za napadi na venezuelsko prestolnico Caracas z okolico po poročanju ameriških medijev stojijo ZDA s predsednikom Donaldom Trumpom na čelu.
Ozračje med Venezuelo in ZDA je že dlje časa napeto, nujni odnosi pa so se še dodatno zaostrili novembra po izjavi Trumpa, da zapira zračni prostor nad Venezuelo, za kar sicer ZDA nimajo nobenih pooblastil. Washington je pričel krepiti vojaški in politični pritisk, na morebitno ameriško kopensko ofenzivo pa se je nato pospešeno pričela pripravljati tudi Venezuela.
Kaj je v ozadju? Dolgotrajne napetosti, ki se z vrnitvijo Trumpa še stopnjujejo
Venezuela ima sicer največje zaloge nafte na svetu – po poročilu iz leta 2019 so zaloge znašala 303,3 milijarde sodov. V začetku leta 2011 sta takratni predsednik Hugo Chavez in venezuelska vlada sporočila, da so venezuelske naftne rezerve celo presegle prejšnjo dolgoletno rekorderko Savdsko Arabijo.
Chaveza, ki je del naftne industrije tudi nacionaliziral, so 2002 skušali zrušiti z državnim udarom, ki pa je spodletel in na oblasti je ostal do smrti leta 2013. Nasledil ga je Nicolas Maduro, a država se je nato znašla na kolenih. Venezuela ostaja v globoki gospodarski in humanitarni krizi, gospodarstvo se je med letoma 2014 in 2021 skrčilo za približno 75 odstotkov. Pomanjkanja hrane in propad zdravstvenega in socialnega sistema sta povzročila, da se je sedem milijonov ljudi znašlo na robu preživetja, še dodatnih sedem je zapustilo državo, kažejo podatki Združenih narodov.
Ameriška vlada je januarja 2019 avtoriratnega Madura prenehala priznavati kot legitimnega predsednika Venezuele, Trumpova administracija pa ga je poskušala prisiliti k odhodu s pomočjo diplomatskega, gospodarskega in pravnega pritiska.
Napadi na plovila
Do zadnjega dogajanja prihaja sredi zaostrenih napetosti med ZDA in Venezuelo, potem ko je Trump v zadnjih mesecih sprožil kampanjo proti domnevnim tihotapcem mamil iz Venezuele. Po nizu napadov na plovila je omenil tudi možnost vojaškega posredovanja v sami Venezueli.
ZDA so pred tem v Karibskem morju razporedile vojno floto in zaostrile sankcije proti Caracasu na področju nafte, pri čemer so zasegle vsaj dve ladji, ki sta prevažali venezuelsko surovo nafto.
Sredi decembra so ZDA na Karibe preusmerile tudi največjo letalonosilko na svetu USS Gerald R. Ford, ob boku s 15 rušilci z vodenimi raketami. Tja so Američani poslali še 22. ekspedicijsko enoto marincev, ki skupaj šteje več kot 4500 marincev in mornarjev.
"Venezuela je popolnoma obkrožena z največjo armado, ki je bila kdajkoli zbrana v zgodovini Južne Amerike. Ta se bo le še večala, šok za njih pa bo takšen, kakršnega še niso doživeli – dokler se v ZDA ne vrnejo vsa nafta, zemljišča in druga premoženja, ki so nam jih prej ukradli," je decembra sporočil Trump.
Ameriška vlada je operacijo v glavnem predstavljala kot boj proti trgovini z mamili, vendar je revija Vanity Fair nato objavila intervju z vodjo Trumpovega kabineta Susan Wiles, ki je priznala, da gre za pritisk na Madura, naj odstopi. Venezuelska vlada je Trumpov ukrep v odzivu konec lanskega leta označila za groteskno grožnjo in iracionalno potezo. Ameriškega predsednika so obtožili kršenja mednarodnega prava, svobodne trgovine in svobodne plovbe ter dodali, da je Trump razkril svoje prave namene polastitve dobrin Venezuele.
