Napetosti naraščajo: na Bližnji vzhod še ena ameriška vojaška ladja

Ugibanja, da bi ZDA lahko izvedle nov napad na Iran, se še naprej širijo. Kot kažejo spletni sledilniki plovilom v zračnem in pomorskem prometu, ameriška vojska očitno pospešeno pomika sile proti Bližnjemu vzhodu.

Spletna stran za sledenje plovilom MarineTraffic je včeraj tako kazala, da se je ameriški raketni rušilec USS Delbert D Black premaknil iz Sredozemskega morja – plul je skozi Sueški prekop proti Arabskemu morju. Tam naj bi bilo zdaj že vsaj deset ameriških vojaških ladij, vključno z letalonosilko USS Abraham Lincoln. Neimenovan ameriški uradnik je v torek za BBC potrdil, da je letalonosilka v regiji, čeprav se na straneh za sledenje ni pojavila že več kot teden dni.

Danes zgodaj zjutraj se je na spletnem sledilniku zračnim plovilom sicer prikazalo tudi letalo ameriške mornarice Osprey, ki je letelo proti Omanu. Ospreyi so transportna letala z nagibnim rotorjem, ki lahko vzletajo in pristajajo vertikalno kot helikopterji, letijo pa kot letala. Njihova baza je (tudi) na letalonosilki Abraham Lincoln. Enemu od teh plovil je bilo moč slediti tudi v torek. Svoj položaj je začelo oddajati ob obali Omana, kar bi lahko nazakovalo na to, da se ameriška letalonosilka nahaja na tem območju, piše BBC.

Washington v zadnjem času zaradi nenehne zaskrbljenosti glede iranskih jedrskih ambicij stopnjuje pritisk na Teheran. Ameriški predsednik Donald Trump je sicer nedavno dejal, da je ameriško vojsko pred obalo Irana poslal "za vsak slučaj". "Ob Iranu imamo veliko armado. Večjo kot v primeru Venezuele," je izjavil v ponedeljek.

Pomoč pri reševanju napetosti med Washingtonom in Teheranom pa bo zdaj očitno ponudila Turčija. To naj bi uradno storila jutri, med obiskom iranskega zunanjega ministra Abasa Aragčija, je povedal vir iz turškega zunanjega ministrstva. Ankara naj bi sicer prav tako razmišljala o okrepitvi varnosti na svoji meji.

Po navedbah vira bo turški zunanji minister Hakan Fidan na srečanju iranskemu kolegu povedal, da Turčija nasprotuje napadom na Iran in da je pripravljena prispevati k reševanju trenutnih napetosti z ZDA. V primeru napada ZDA na Iran pa bi Turčija lahko sprejela ukrepe za okrepitev varnosti na meji s sosednjim Iranom, je še povedal vir.

Tudi Rusija je danes izjavila, da je v sporu med Teheranom in Washingtonom še vedno prostor za pogajanja. "Vsaka uporaba sile lahko v regiji povzroči le kaos in bo imela zelo nevarne posledice," je dodal predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Napeti odnosi med Washingtonom in Teheranom so se dodatno zaostrili po nedavnih protestih v Iranu, ki so jih oblasti krvavo zatrle. Predsednik ZDA Trump je namreč sredi meseca zagrozil z vojaškim posredovanjem v primeru nadaljevanja nasilja nad protestniki.

Trump trenutno preučuje možne ukrepe proti Iranu, ki vključujejo napade na varnostne sile in vodstvo, da bi spodbudil proteste. Po navedbah dveh ameriških virov naj bi si predsednik ZDA želel ustvariti pogoje za spremembo režima v Iranu.

ZDA in Iran sta sicer že dlje časa v sporu zaradi iranskega jedrskega programa. ZDA si namreč prizadevajo omejiti jedrski program in prisiliti Teheran, da se vzdrži dejavnosti, ki bi mu lahko omogočile pridobitev jedrskega orožja. Iran pa se ne namerava odpovedati svojemu jedrskemu programu, ki ga vselej opisuje kot miroljubnega.

Zaradi tega je Iran že vrsto let tarča sankcij. Te so bile odpravljene po jedrskem sporazumu med Iranom in ZDA, Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo, vendar z možnostjo, da se avtomatično vrnejo, če Iran ne bo spoštoval določil.

Sporazum je nato praktično propadel leta 2018, ko je Trump svojo državo enostransko umaknil in znova začel uvajati sankcije. V drugem mandatu je nato začel pogajanja s Teheranom, ki pa so zastala po napadih na cilje v Iranu junija lani. ZDA so se takrat namreč vključile v 12-dnevno vojno proti Iranu, ki jo je sprožil Izrael. Med bombardiranjem ciljev v Iranu, vključno z jedrskimi objekti, je bilo ubitih več kot tisoč ljudi.

Nemčija, Velika Britanija in Francija so nato konec avgusta presodile, da Iran ne izpolnjuje svojih obveznosti iz jedrskega sporazuma. Trojica je podprla vrnitev sankcij ZN, temu mnenju je privolila tudi večina članic Varnostnega sveta ZN.