Napovedani protesti mladih v Nemčiji: prijavljenih več kot 130.000 udeležencev

Generacija Z, ki zajema mlade, rojene med letoma 1995 in 2010, vse glasneje opozarja na nezadovoljstvo z razmerami v družbi. Med glavnimi razlogi za proteste so nezadostni ukrepi proti podnebnim spremembam, vse večje razlike med bogatimi in revnimi ter skrb za prihodnost, izobraževanje in zaposlitvene možnosti.

V Nemčiji se predvsem politiki iz vrst vladajoče Krščansko-demokratske unije (CDU) bojijo, da bi se lahko ponovili prizori iz Francije, kjer so se nedavni protesti iz mirnih demonstracij sprevrgli v nasilje, poroča DW. V več mestih so goreli avtomobili, v Limogesu pa so protestniki zažgali mestno hišo. Policija je v Lillu, Lyonu, Toulousu in drugih krajih uporabila solzivec, številni protestniki pa so bili aretirani.

Tiskovni predstavnik CDU za notranje zadeve Alexander Throm je opozoril, da je treba takšne prizore v Nemčiji preprečiti za vsako ceno.

Sociolog Sebastian Koos z Univerze v Konstanzu, ki raziskuje mladino in protestna gibanja, ne pričakuje, da bi nemški protesti dosegli razsežnosti francoskih. Po njegovih besedah med mladimi v obeh državah obstajajo pomembne razlike, saj je nemško gibanje za zdaj skrbno organizirano, protesti pa so uradno prijavljeni. Organizatorji na svoji spletni strani večkrat poudarjajo, da želijo mirne in nenasilne demonstracije.

Kljub temu Koos ne izključuje možnosti, da bi ekstremistične skupine poskušale izkoristiti proteste za spodbujanje nemirov, zato opozarja na pomen pripravljenosti policije in pristojnih institucij.

Eden glavnih razlogov za nezadovoljstvo mladih je stanje nemškega šolstva. Devetnajstletni Quentin Gärtner, nekdanji generalni sekretar Zvezne konference dijakov, ki zastopa približno 7,5 milijona šolarjev, je za DW povedal, da je mladim zmanjkalo potrpljenja.

"Mnogi mladi so globoko razočarani," opozarja. "Uspeh nemških učencev se še naprej zmanjšuje, število učiteljskih mest se nenehno zmanjšuje, v mnogih primerih pa se v šolske stavbe že leta vlaga malo ali nič smiselnih sredstev."

Po njegovem mnenju gre za širši problem parlamentarne demokracije, v kateri se politiki osredotočajo predvsem na volilne skupine, ki jim lahko prinesejo največ glasov, namesto na dolgoročno prihodnost države.

Tudi v opoziciji razumejo nezadovoljstvo mladih. Sovodja nemških Zelenih Felix Banaszak je za televizijo ZDF dejal, da medgeneracijski dogovor ne deluje več. Starejšim generacijam je očital, da so podnebne razmere pripeljale v slepo ulico, opozoril pa je tudi na nevzdržnost socialnega sistema in vse manj dostopna stanovanja, navaja DW.

Po njegovih besedah država mladim trenutno ponuja predvsem pisma, ki jih pošilja 18-letnikom in jih vabi k razmisleku o pridružitvi vojski. Nemčija namreč zaradi pomanjkanja vojakov išče načine za okrepitev Bundeswehra in razmišlja tudi o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka.