Napovedujejo se naporni tedni v pogajanjih o prihodnjem proračunu EU

Nemški kancler Friedrich Merz, ki je na čelu zvezne vlade največje plačnice v evropski proračun, je tako ob prihodu na zasedanje Evropskega sveta izpostavil, da so pogajanja o prihodnjem večletnem proračunu zelo zahtevna.

Pogajalski okvir irskega predsedstva Svetu EU, predstavljen minuli konec tedna, gre po mnenju Nemčije v pravo smer, vendar še zdaleč ni to, kar gospodarsko najmočnejša članica EU pričakuje. Treba ga je občutno zmanjšati, je vztrajal pri nemškem stališču.

Prioriteti EU morata biti pri tem po Merzevih besedah konkurenčnost in varnost oz. obramba. Opozoril je, da unija zaostaja pri uresničevanju načrtov za krepitev konkurenčnosti in izboljšanje poslovnega okolja z zakonodajnimi poenostavitvami in administrativnimi razbremenitvami.

To vprašanje in vprašanje prihodnjega financiranja EU sta po kanclerjevem prepričanju tesno povezani. Če ne bomo zmanjšali bremen za gospodarstvo in izboljšali konkurenčnosti ter poslovnega okolja, nima smisla razpravljati o prihodnjem proračunu, je bil jasen.

Merz tako ne verjame, da bo dogovor možen v teh dneh. Želel bi si ga do konca leta, a razlike so trenutno zelo velike in od zahtevanega soglasja vseh članic smo daleč, je opozoril. To pa, tako Merz, ne pomeni, da novembra in decembra ne bi mogli najti rešitve. Bodo pa za naslednja zasedanja voditeljev verjetno potrebovali več srajc, se je pošalil glede možnosti celonočnih pogajanj.

Še precej bolj oster je bil švedski premier Ulf Kristersson. Po mnenju Švedske, ene od t. i. varčnih članic, predlog irskega predsedstva ni še niti izhodišče za pogajanja. Odločno previsok je in za neto plačnice nesprejemljiv, je bil jasen. Dogovora danes ali ta mesec tako po njegovih besedah ne bo, ne verjame niti, da je mogoč do konca leta. A po njegovih besedah se z dogovorom za dober proračun ne mudi.

Da je bolj pomembno imeti dober dogovor, je povedal tudi nizozemski premier Rob Jetten. Kakovost dogovorjenega je tako pomembnejša od časovnice, je dodal. Irski predlog po mnenju neto plačnice Nizozemske ni sprejemljiv, treba ga je zmanjšati in modernizirati. Prioritete ene od ustanovnih članic EU so pri tem varnost in vlaganja v razvoj oz. prihodnjo blaginjo.

Da proračun glede na irski predlog ne odgovarja na potrebe prihodnosti, je dejala tudi danska premierka Mette Frederiksen. Danska si kot ena od varčnih članic prizadeva za manjši obseg sredstev, prioritete pa so varnost in konkurenčnost. Verjetno bo doseči dogovor vsaj tako težavno, če ne še bolj, kot v pogajanjih o večletnem proračunu 2021-2027, ki je bil dogovorjen s precejšnjo zamudo, je pristavila.

Na drugi strani se Španija kot ena od držav v skupini prijateljic kohezije, katere del je tudi Slovenija, s predlogom irskega predsedstva ne strinja, ker ta po njenem mnenju premalo ambiciozen, da bi proračun pokril potrebe tradicionalnih politik, kot sta kohezija in skupna kmetijska politika, in odgovoril na izzive konkurenčnosti in potrebe po večjih razvojnih naložbah ter na izzive v globalnem okolju.

Da bi bil primeren sedanjemu času, bi moral biti njegov obseg bliže dvema odstotkoma bruto nacionalnega dohodka kot enemu, je dejal španski premier Pedro Sanchez.

Da ni mogoče storiti več z manj, pa je dejala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Finančni okvir mora biti dovolj velik, da EU odgovori na potrebe državljanov, potreben pa je tudi večletni finančni okvir, ki lahko dobi večino v parlamentu. Metsola upa, da bo dogovor kljub velikim razlikam možno doseči do konca leta.

Irski premier Micheal Martin je medtem prepričan, da je irski pogajalski okvir uravnotežen in da predstavlja ustrezen katalizator za proračunska pogajanja. Martin vidi pot do dogovora do konca leta, bo pa to glede na razlike med državami zelo zahtevno.

Zaveda se, da vseh niso mogli zadovoljiti, a stran od kamer dobiva spodbudne signale od članic, je dejal. Stališče Irske, ki je sicer neto plačnica, je, da EU potrebuje večji proračun za vse nove prioritete.

Voditelji držav in vlad članic EU so medtem že začeli dvodnevno zasedanje. Prva na dnevnem redu je bila točka o nadaljnjih korakih za krepitev evropske konkurenčnosti, zdaj so na vrsti ukrepi za ublažitev posledic visokih cen energentov.