Narašča priljubljenost hladnih lokacij v 'skritih sezonah'

Letos se v Španiji, Italiji, Grčiji, na Norveškem in Japonskem kaže premik v potovalnih vzorcih. Do spremembe pa ni prišlo spontano – so posledica prepleta podnebnih razmer in prizadevanj lokalnih skupnosti za zaščito kakovosti življenja. Popotniki vse pogosteje opuščajo potovanja v najbolj vročih mesecih, juliju in avgustu, ter jih prestavljajo v pozno jesen, zimo ali zgodnjo pomlad, saj tako izkoristijo nižje stroške in prijetnejše vremenske razmere, poroča spletni portal Nomad.

Njihova analiza globalnih podatkov o rezervacijah in vladnih politik kaže na štiri glavne dejavnike, ki spodbujajo to spremembo. Prva je porast trenda "coolcation" ("hladne počitnice"). Podatki rezervacijskih platform, kot je Trip.com, kažejo na 74-odstotno medletno rast iskanj destinacij na severnejših zemljepisnih širinah in v alpskih območjih, saj se popotniki želijo izogniti ekstremni sredozemski vročini.

Pospešeno raste tudi zanimanje za sekundarne destinacije. Zasedenost hotelov in obseg iskanj v manjših regionalnih mestih rasteta od 15- do 20-odstotno hitreje kot v tradicionalnih turističnih prestolnicah prvega reda.

Ne prevladuje več glavna poletna sezona. V Barceloni, Rimu in Atenah meseci pred in po vrhuncu sezone (maj–junij ter september–oktober) zdaj dosegajo boljše rezultate glede hotelske zasedenosti kot tradicionalna vrhunca v juliju in avgustu.

K odločitvam botrujejo tudi odločnejši politični ukrepi. Vlade z davčnimi in regulativnimi ukrepi omejujejo turistično gnečo. Med njimi sta postopna ukinitev licenc za turistična stanovanja v Barceloni ter posodobljena japonska odhodna turistična taksa za mednarodne obiskovalce.

Opazili so, da popotniki vse pogosteje opuščajo prezasedena južna obalna območja, kot sta Malaga in Costa del Sol, ter se usmerjajo proti atlantski obali. Regije, kot so Galicija, Asturija in Baskija, pa tudi notranje pokrajine, kot sta La Rioja in Kastilja - La Mancha, beležijo občutno rast obiska, poroča portal Nomad.

Podatki španskega Nacionalnega statističnega inštituta (INE) in raziskovalnega oddelka CaixaBank Research potrjujejo, da je Španijo v zadnjih dvanajstih mesecih obiskalo več kot 97 milijonov mednarodnih turistov, pri čemer je bila rast v severnih pokrajinah hitrejša kot v tradicionalnih sredozemskih turističnih središčih. Poraba tujih obiskovalcev v teh severnih regijah se je medletno povečala za več kot 6 odstotkov, kar je predvsem posledica prijetnejšega poletnega podnebja, kjer se temperature običajno gibljejo med 20 in 25 stopinjami Celzija.

Prezasedenost Benetk, Firenc in Rima spodbuja obiskovalce, da odkrivajo manj oblegane regije, kot so Umbrija, Abruci, Furlanija - Julijska krajina, Piemont in Bazilikata. Podatki italijanskega Nacionalnega statističnega inštituta (ISTAT) kažejo, da število prenočitev v teh manj obiskanih regijah narašča hitreje kot v tradicionalnih turističnih vstopnih mestih, k čemur prispeva tudi širitev omrežja zgodovinskih železniških prog.

Namesto gosto obiskanih egejskih otokov, kot sta Santorini in Mikonos, se vse več popotnikov odloča za Peloponez, Epir ter mirnejše kikladske otoke, kot sta Naksos in Milos. Po uvedbi 20-evrske dnevne okoljske dajatve za potnike s križark, ki v glavni sezoni obiščejo Santorini in Mikonos, podatki Banke Grčije kažejo, da so se prihodki od turizma v zgodnjem pomladnem obdobju medletno povečali za več kot 50 odstotkov.

Norveška je postala ena največjih zmagovalk zaradi vse bolj izrazitih vročinskih razmer v Sredozemlju. Podatki Statističnega urada Norveške (SSB) potrjujejo, da se je število mednarodnih obiskovalcev poleti in v zgodnji jeseni v regijah Fjordska Norveška (Fjord Norway), Trøndelag in Severna Norveška povečalo za več kot 30 odstotkov.