Globalno segrevanje pospešuje dvig morske gladine po vsem svetu zaradi kombinacije taljenja ledenikov in toplotnega raztezanja morske vode, ko se ta segreva. Številna mesta so ogrožena, ogrožene pa so tudi bližnje Benetke. Gladina tal v Benetkah se trenutno pogreza za približno 1 mm na leto zaradi naravnih premikov kopnega.
To so še poslabšale človeške dejavnosti, kot je črpanje podtalnice izpod lagune, kar so sicer zdaj prepovedali. Benetke so zaradi svoje lege v plitvi obalni laguni že tako ogrožene med visokimi spomladanskimi plimami. Sezonski jugo pa lahko povzroči tudi "nevihtne valove", ki vodo po Jadranskem morju potiskajo v laguno in proti mestu. Ko se visoke plime in nevihtni valovi srečajo, so lahko poplave ekstremne. In čeprav Benetke že ščiti Mose, napovedi znanstvenikov niso prav optimistične, poroča Euronews.
Mose (Modulo Sperimentale Elettromeccanico) je kompleksen inženirski projekt premičnih pregrad, zasnovan za zaščito Benetk in beneške lagune pred visokim plimovanjem, znanim kot 'acqua alta'. Sistem sestavlja vrsta mobilnih zapornic, nameščenih na dnu treh vhodov v laguno. Ko napovedi kažejo na nevarno visoko plimo, se zapornice napolnijo s stisnjenim zrakom, se dvignejo in tako začasno ločijo laguno od Jadranskega morja, s čimer preprečijo vdor vode v mesto.
Nova študija, objavljena v reviji Scientific Reports, je ocenila obstoječe in potencialne strategije prilagajanja za italijansko mesto glede na projekcije dviga morske gladine iz šestega poročila o oceni Medvladnega panela ZN za podnebne spremembe (IPCC).
Benetke, ki so na Unescovem seznamu svetovne dediščine v beneški laguni, so v zadnjih 150 letih doživele močnejše poplave. Lansko poletje so regijo preplavile močne nevihte, ki so preobremenile drenažne sisteme in ulice spremenile v deroče reke.
Leta 2019 so hude poplave zahtevale dve smrtni žrtvi in na stotine milijonov evrov škode, vključno s turističnim biserom bazilike sv. Marka. 900 let stara cerkev je še vedno prepuščena na milost in nemilost plimovanju. Leta 2023 so zato predstavili načrt obnove in zaščite v vrednosti 3,3 milijona evrov.
Kako se lahko mesto prilagodi?
Znanstveniki so zdaj predstavili tri možne strategije prilagajanja za Benetke in opozorili, da je hitro ukrepanje nujno. Avtorji študije izpostavljajo, da Benetke ponazarjajo izzive, s katerimi se bodo številna nizko ležeča obalna območja soočala zaradi dviga morske gladine v prihodnjih stoletjih, vključno z Maldivi in Nizozemsko.
Avtorji študije napovedujejo, da bodo morda potrebni nasipi, če se bo morje dvignilo nad 0,5 metra, kar se lahko po njihovi oceni zgodi do leta 2100, tudi če bodo emisije nizke. To bi stalo od 500 milijonov do 4,5 milijarde evrov. Gre za inženirsko zasnovane nasipe, ki so običajno narejeni iz zemlje, peska ali kamnin in so zgrajeni vzdolž obal ali rek, da bi delovali kot ovira pred morebitnimi poplavami.
Zaprtje lagune s supernasipom (širokim ojačanim nasipom) bi lahko bilo izvedljivo tudi nad 0,5 metra dviga morske gladine in bi lahko mesto zaščitilo pred dvigom morske gladine do 10 metrov. Vendar pa bi začetni stroški za to lahko presegli 30 milijard evrov.
Študija navaja, da bo kot zadnja možnost morda potrebna selitev mesta, njegovih prebivalcev in zgodovinskih znamenitosti, če se bo morska gladina dvignila za več kot 4,5 metra, kar naj bi se zgodilo po letu 2300, kar pa bi stalo do 100 milijard evrov.
Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) je znanstveno telo Združenih narodov, ustanovljeno leta 1988, katerega naloga je zagotavljanje objektivnih in znanstveno utemeljenih informacij o podnebnih spremembah. IPCC ne izvaja lastnih raziskav, temveč redno pregleduje in sintetizira tisoče znanstvenih študij, ki jih pripravijo strokovnjaki z vsega sveta. Njihova poročila služijo kot ključna podlaga za oblikovanje mednarodnih okoljskih politik in strategij za blaženje posledic segrevanja ozračja.
Unescov seznam svetovne dediščine je register krajev, kot so naravne znamenitosti, zgodovinska mesta, spomeniki ali kulturni objekti, ki imajo izjemen univerzalni pomen za človeštvo. Organizacija UNESCO (Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo) ta mesta varuje z namenom, da bi jih ohranila za prihodnje generacije. Vpis na ta seznam državi članici nalaga obveznost, da skrbi za zaščito in ohranjanje teh lokacij pred uničenjem, zanemarjanjem ali neustreznim razvojem.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.